Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pod pionirsko zastavo prisegam …

17.12.2019

Angelika Mlinar je zvezda tega tedna. Čeprav ni povsem jasno, zakaj in čemu. Kajti postati minister v slovenski vladi ni neka velika novica. Nekaj je povsem jasno; stoletje ali dve počakajmo, pa bo vsaka slovenska družina ali dala ali imela nekoga, ki je bil minister v vladi. Slovenska politika je kadrovsko izžeta, uvoz politikov iz drugih držav pa neposreden napad na politične elite, a ne bi bilo kot v športu s tujimi trenerji tudi v politiki smiselno poskusiti s tujimi upravljavci države?

Slovenska politika je kadrovsko izžeta, uvoz politikov iz drugih držav pa neposreden napad na politične elite, a ne bi bilo kot v športu s tujimi trenerji tudi v politiki smiselno poskusiti s tujimi upravljavci države?

Angelika Mlinar je zvezda tega tedna. Čeprav ni povsem jasno, zakaj in čemu. Kajti postati minister v slovenski vladi ni neka velika novica. Nekaj je povsem jasno; stoletje ali dve počakajmo, pa bo vsaka slovenska družina ali dala ali imela nekoga, ki je bil minister v vladi. Ker je število Slovencev omejeno in je število vlad neomejeno, sklepamo, da bo krilatica ‘vsak Slovenec minister’ uresničena nekje proti polovici tisočletja … Če pa se bo Karel Erjavec kdaj upokojil, se bo to zgodilo že nekaj stoletij prej …

Večji dosežek je torej ne postati minister v slovenski vladi, kot pa kititi se z nazivom minister v slovenski vladi.

Da ne slepomišimo. Kristalno jasno je, čemu imenovanje Angelike Mlinar povzroča takšno razburjenje. Gospa namreč do pred nekaj dnevi ni imela slovenskega državljanstva. In preden pademo pod križe in težave z državljanstvom, droben detajl, na katerega se ni obesil noben izmed številnih kritikov nove državljanke.

V novinarskem poročilu navajajo, da je Angelika Mlinar prisegla kot slovenska državljanka. Čez nekaj dni bo prisegla še kot ministrica, tako da se bo v tem tednu naprisegala, ampak to je že druga zgodba.

Dejstvo, da morajo novi Slovenci priseči ob pridobitvi državljanstva, namreč ni široko znano. Ampak nekaj klikov v današnjih vsevednih časih pojasni zadrego. Priseči je treba pred načelnikom upravne enote, kar sicer ni neka čast. Hočemo povedati, da birokrat, ki je še pred nekaj minutami mešal štrene slovenske javne uprave, ni ravno oseba, ki naj bi novim državljanom vtisnila slavnostni trenutek v spomin za vedno. Kakšen sodnik, mogoče matičarji, ki znajo s čustvi, ali pa celo predsednik republike na kak fantastičen dan se zdijo bolj primerni kandidati za poslušanje prisege. Ki je nakracana pač, kot so prisege nakracane. Polne lojalnosti novi državi in branjenja vseh teh visokih vrednot, ki nas povezujejo v demokratično skupnost.

In hopsasa in tralala.

S prisegami je načelno hudič že sam po sebi. Generacije, ki smo danes v najboljših letih, smo prisegale kot po tekočem traku: od pionirskih rutic, do strumnega vojaškega koraka in prisege, da bomo dali življenje … Pa potem nismo počeli nič drugega, kot te prisege kršili. Že samo to nas bo odpeljalo v upravnopostopkovni pekel. Tako je morala uboga Angelika skozi prisego pred načelnikom upravne enote.

Ampak zdaj k bistvu zapleta. Zakaj morajo prisegati samo novi državljani Slovenije, starim pa nam ni treba? Citiramo prvi del prisege:

 “Izrekam zvestobo svoji novi domovini Republiki Sloveniji in se s prisego zavezujem, da bom spoštoval svobodni demokratični ustavni red Republike Slovenije, vrednote in načela svobode in demokracije in da bom kot državljan Republike Slovenije izpolnjeval svoje dolžnosti in obveznosti.”

Torej novi državljani so s prisego obvezani k zvestobi, stari pa nismo dali nobene takšne zaveze. Recimo, da smo si z osamosvojitvijo nabrali toliko kredita in nam je bil duh zvestobe Sloveniji vdihnjen leta 1991. Kaj pa generacije, rojene po tem letu? Dojenčki lahko kakajo po Sloveniji, kolikor hočejo, saj jih ne veže nobena prisega … Cerkev, recimo, je s krstom veliko bolj modra; država pa je, kot toliko stvari, zašlampala tudi prisego zvestobe državi, ki bi morala biti dana v prvem letu življenja. Hočemo povedati, da imamo skoraj dva milijona državljanov, ki državi nikoli niso prisegli zvestobe. In le nekaj tisoč naturaliziranih državljanov, ki pa imajo upravno in moralno slovenstvo urejeno, kot je treba.

Tako je skrajno hecno, ko se je oni dan veliki koordinator Luka Mesec obregnil ob potencialno ministrico. Kako je neoliberalka in to še ekstremna in kako je Levica, dokler jo bo on koordiniral, ne bo nikoli marala.

Ampak zaradi čiste korektnost … “Hej, Luka, umirite svoj veliki koordinatorski ego! Gospa je na upravni enoti prisegla zvestobo Sloveniji … kdaj ste zvestobo prisegli vi?”

Izven prisege pa razmišljujočega zmoti še nekaj. To, da smo se šli teh državljanskih igric s koroško Slovenko, je za drobnjakarsko in žlehtno ljubljansko nrav celo razumljivo. Ne pričakujemo, da novodobni poznajo zgodovino, se pravi politične in socialne razmere ter trpljenje naših koroških rojakov v dvajsetem stoletju. Zato samo provokacija: najbrž so na oni strani Alp uspešneje obranili slovenstvo, kot smo ga mi na tej strani. Mogoče bi Levica morala koordinirano prebirati Haderlapovo, preden govori o uvozu neoliberalcev; kar mimogrede gospo Mlinarjevo poniža na raven blaga.

Je pa za žolčnim odzivom dela javnosti in dela politike razumljiv strah. Naša politika je kadrovsko izžeta. Povedano drugače – nihče pri zdravi pameti se ne gre bosti s to galerijo grotesknih tipov. In možnost, da politike uvozimo iz drugih držav, je neposreden napad na privilegije političnih elit. Kot so nam pokazali športniki s tujimi trenerji, bi bilo modro poskusiti tudi z uvoženimi upravljavci države. Če ne drugega, bi izostala iracionalna komponenta, ki zdaj blokira slovensko politiko. Namesto volitev vsakih nekaj mesecev bi imeli opravka le načelniki upravnih enot, jezik pa tudi ne bi bil ovira.

Če bi uvoženi politiki o upravljanju s Slovenijo govorili v tujem in nam nerazumljivem jeziku, bi bila situacija povsem enaka kot danes – ko politikov ne razumemo kljub temu, da govorijo v slovenščini.


Zapisi iz močvirja

746 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Pod pionirsko zastavo prisegam …

17.12.2019

Angelika Mlinar je zvezda tega tedna. Čeprav ni povsem jasno, zakaj in čemu. Kajti postati minister v slovenski vladi ni neka velika novica. Nekaj je povsem jasno; stoletje ali dve počakajmo, pa bo vsaka slovenska družina ali dala ali imela nekoga, ki je bil minister v vladi. Slovenska politika je kadrovsko izžeta, uvoz politikov iz drugih držav pa neposreden napad na politične elite, a ne bi bilo kot v športu s tujimi trenerji tudi v politiki smiselno poskusiti s tujimi upravljavci države?

Slovenska politika je kadrovsko izžeta, uvoz politikov iz drugih držav pa neposreden napad na politične elite, a ne bi bilo kot v športu s tujimi trenerji tudi v politiki smiselno poskusiti s tujimi upravljavci države?

Angelika Mlinar je zvezda tega tedna. Čeprav ni povsem jasno, zakaj in čemu. Kajti postati minister v slovenski vladi ni neka velika novica. Nekaj je povsem jasno; stoletje ali dve počakajmo, pa bo vsaka slovenska družina ali dala ali imela nekoga, ki je bil minister v vladi. Ker je število Slovencev omejeno in je število vlad neomejeno, sklepamo, da bo krilatica ‘vsak Slovenec minister’ uresničena nekje proti polovici tisočletja … Če pa se bo Karel Erjavec kdaj upokojil, se bo to zgodilo že nekaj stoletij prej …

Večji dosežek je torej ne postati minister v slovenski vladi, kot pa kititi se z nazivom minister v slovenski vladi.

Da ne slepomišimo. Kristalno jasno je, čemu imenovanje Angelike Mlinar povzroča takšno razburjenje. Gospa namreč do pred nekaj dnevi ni imela slovenskega državljanstva. In preden pademo pod križe in težave z državljanstvom, droben detajl, na katerega se ni obesil noben izmed številnih kritikov nove državljanke.

V novinarskem poročilu navajajo, da je Angelika Mlinar prisegla kot slovenska državljanka. Čez nekaj dni bo prisegla še kot ministrica, tako da se bo v tem tednu naprisegala, ampak to je že druga zgodba.

Dejstvo, da morajo novi Slovenci priseči ob pridobitvi državljanstva, namreč ni široko znano. Ampak nekaj klikov v današnjih vsevednih časih pojasni zadrego. Priseči je treba pred načelnikom upravne enote, kar sicer ni neka čast. Hočemo povedati, da birokrat, ki je še pred nekaj minutami mešal štrene slovenske javne uprave, ni ravno oseba, ki naj bi novim državljanom vtisnila slavnostni trenutek v spomin za vedno. Kakšen sodnik, mogoče matičarji, ki znajo s čustvi, ali pa celo predsednik republike na kak fantastičen dan se zdijo bolj primerni kandidati za poslušanje prisege. Ki je nakracana pač, kot so prisege nakracane. Polne lojalnosti novi državi in branjenja vseh teh visokih vrednot, ki nas povezujejo v demokratično skupnost.

In hopsasa in tralala.

S prisegami je načelno hudič že sam po sebi. Generacije, ki smo danes v najboljših letih, smo prisegale kot po tekočem traku: od pionirskih rutic, do strumnega vojaškega koraka in prisege, da bomo dali življenje … Pa potem nismo počeli nič drugega, kot te prisege kršili. Že samo to nas bo odpeljalo v upravnopostopkovni pekel. Tako je morala uboga Angelika skozi prisego pred načelnikom upravne enote.

Ampak zdaj k bistvu zapleta. Zakaj morajo prisegati samo novi državljani Slovenije, starim pa nam ni treba? Citiramo prvi del prisege:

 “Izrekam zvestobo svoji novi domovini Republiki Sloveniji in se s prisego zavezujem, da bom spoštoval svobodni demokratični ustavni red Republike Slovenije, vrednote in načela svobode in demokracije in da bom kot državljan Republike Slovenije izpolnjeval svoje dolžnosti in obveznosti.”

Torej novi državljani so s prisego obvezani k zvestobi, stari pa nismo dali nobene takšne zaveze. Recimo, da smo si z osamosvojitvijo nabrali toliko kredita in nam je bil duh zvestobe Sloveniji vdihnjen leta 1991. Kaj pa generacije, rojene po tem letu? Dojenčki lahko kakajo po Sloveniji, kolikor hočejo, saj jih ne veže nobena prisega … Cerkev, recimo, je s krstom veliko bolj modra; država pa je, kot toliko stvari, zašlampala tudi prisego zvestobe državi, ki bi morala biti dana v prvem letu življenja. Hočemo povedati, da imamo skoraj dva milijona državljanov, ki državi nikoli niso prisegli zvestobe. In le nekaj tisoč naturaliziranih državljanov, ki pa imajo upravno in moralno slovenstvo urejeno, kot je treba.

Tako je skrajno hecno, ko se je oni dan veliki koordinator Luka Mesec obregnil ob potencialno ministrico. Kako je neoliberalka in to še ekstremna in kako je Levica, dokler jo bo on koordiniral, ne bo nikoli marala.

Ampak zaradi čiste korektnost … “Hej, Luka, umirite svoj veliki koordinatorski ego! Gospa je na upravni enoti prisegla zvestobo Sloveniji … kdaj ste zvestobo prisegli vi?”

Izven prisege pa razmišljujočega zmoti še nekaj. To, da smo se šli teh državljanskih igric s koroško Slovenko, je za drobnjakarsko in žlehtno ljubljansko nrav celo razumljivo. Ne pričakujemo, da novodobni poznajo zgodovino, se pravi politične in socialne razmere ter trpljenje naših koroških rojakov v dvajsetem stoletju. Zato samo provokacija: najbrž so na oni strani Alp uspešneje obranili slovenstvo, kot smo ga mi na tej strani. Mogoče bi Levica morala koordinirano prebirati Haderlapovo, preden govori o uvozu neoliberalcev; kar mimogrede gospo Mlinarjevo poniža na raven blaga.

Je pa za žolčnim odzivom dela javnosti in dela politike razumljiv strah. Naša politika je kadrovsko izžeta. Povedano drugače – nihče pri zdravi pameti se ne gre bosti s to galerijo grotesknih tipov. In možnost, da politike uvozimo iz drugih držav, je neposreden napad na privilegije političnih elit. Kot so nam pokazali športniki s tujimi trenerji, bi bilo modro poskusiti tudi z uvoženimi upravljavci države. Če ne drugega, bi izostala iracionalna komponenta, ki zdaj blokira slovensko politiko. Namesto volitev vsakih nekaj mesecev bi imeli opravka le načelniki upravnih enot, jezik pa tudi ne bi bil ovira.

Če bi uvoženi politiki o upravljanju s Slovenijo govorili v tujem in nam nerazumljivem jeziku, bi bila situacija povsem enaka kot danes – ko politikov ne razumemo kljub temu, da govorijo v slovenščini.


18.05.2021

Naprej zastava slave

Kar nekaj vprašanj se odpira zainteresirani javnosti ob izobešeni izraelski zastavi na poslopju vlade. Na mnoga je odgovorila naša odlična dopisniška mreža, na nekatera, tista najzagonetnejša, pa odgovarjamo v naši oddaji.


11.05.2021

Naredi si sam: Črni panter

Danes pa je na vrsti zelo popularna in oblegana rubrika "Poslušalci sprašujejo, mi odgovarjamo." Zanimivo je, da so vsa prispela pisma vsebovala enako vprašanje. Naša zvesta poslušalca nas naprošata, da z močjo družboslovne analize poskusimo priti do dna najnovejšemu protokolarnemu darilu republike Slovenije, ki bodo manšetni gumbi z vgraviranim karantanskim črnim panterjem.


04.05.2021

"En hud pesjan je živu!"

Ali je torej mogoče, da so na Gregorčičevi stopili po poteh Led Zeppelinov in recimo Eaglesov in skrili Satana v kredit? Kaj nam s tem sporočajo?


27.04.2021

Kako smo še malo potrpeli

Vodenje epidemije so v počitniškem tednu prevzeli tisti, od katerih bi to človek najmanj pričakoval.


20.04.2021

Levi bočni

Danes se še ne zavedamo, da je enotno ogorčen odziv na ustanovitev superbogataške in ekskluzivne nogometne lige edini enoten politični odziv združene Evrope v vsej njeni zgodovini.


13.04.2021

Hau du ju du

Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.


06.04.2021

Male sive celice slovenske osamosvojitve

Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda.


30.03.2021

"Dobro pije, dobro je. Jupajdi ja da!"

Kje so študentje? Kje so visokošolski učitelji? In kje so univerze?


23.03.2021

Medved z iglo v šapi

Injekcijske igle, ki smo jih včasih medijsko zaznali le, če so se narkomani preveč približali vrtcem, zadnje tedne vladajo našim ekranom. Boj za cepivo je hud in kot virus sam omogoča najrazličnejše interpretacije. Ker pa te niso naša domena, se posvetimo trdnim dejstvom, kar od nas zahteva uravnoteženo poročanje.


16.03.2021

Lov na dejstva

Te dni pričakujemo v Sloveniji komisijo za ugotavljanje dejstev o slovenski medijski krajini. Uradni naziv je v skladu z bruseljsko modo sicer daljši – po sistemu, da daljše je ime, večji je pomen določene komisije. Komisijo je k nam povabil premier, sestavljali pa jo bodo, predvidevamo, medijski strokovnjaki Evropske komisije.


09.03.2021

Družabno o družbenem

Danes pa nekaj o kreganju na internetu, oziroma o kreganju na tamkajšnjih platformah. Kreganje je vgrajeno v samo srž internetnih platform in kot uči zgodovina, so se prvi skregali lektorji. Ker gre za izobražene in civilizirane ljudi, je od njihovega prepira ostalo uradno pojasnilo, da je šlo med člani lektorskega društva za različna mnenja o tem, ali naj na slovenskem za Facebook, Twitter, Instagram in tovarišijo uporabljamo "družbena" ali pa "družabna" omrežja. Kot je v slovenščini pogosto, ni zmagal nihče, oziroma ni nihče izgubil, zato danes pišoči, kot tresoči dijak pred tablo upa na slovnično amnestijo: "Dovoljeno je oboje!"


02.03.2021

Policisti med treningom strogosti

Eden izmed državnih podsistemov se zadnje mesece intenzivno razvija, zato je čas, da se posvetimo slovenski policiji.


23.02.2021

Slovenci v vesolju

Danes pa v pomanjkanju tehtnejših novic nekaj paberkov iz sveta znanosti. Najprej k jezikoslovju. Jezikovni inštitut pri SDS je za trenutek odložil delo pri izbiri primerne kitice Zdravljice za himno in posegel v samo strukturo jezika. Predlagajo novo terminologijo, kjer bi se slovnično število dvojine po novem poimenovalo dualizem.


16.02.2021

Državni zbor za telebane

Danes pa še kratek pogled na preteklo glasovanje o nezaupnici. Politične analize bomo prepustili političnim komentatorjem, ki jim je nezaupnica pravkar pognojila njivo za nov cikel kolobarjenja. Mi se bomo posvetili preprosti mehaniki, kajti menimo, da se ključ do razumevanja ne le obstoja ali padca vlade, temveč tudi do stanja demokracije v naši deželi ne skriva v rezultatu, temveč v postopku.


09.02.2021

Študent naj bi bil!

Ker so lani ni bilo tradicionalnih brucevanj, ki študentsko in profesorsko populacijo po navadi odrešijo nepotrebne revolucionarnosti, je korona zalomila situacijo tudi v visokem šolstvu. Neke vrste krizo je bilo za pričakovati, a resne napetosti so se začele, ko je vladi skoraj uspelo ukiniti akademsko leto in bi na tisoče maturantov skoraj končalo na "sončni upravi". Kot je v navadi ob takšnih slavnostnih priložnostih, je zastavo nosil naš premier in kot je še sploh v navadi, je za priložnost izumil kuplet ali dovtip, ki ima velik potencial, da postane narodno blago. Do takrat pa je postal viralen, kot se imenuje vseprisotnost takšnega ocvirka na medmrežju.


02.02.2021

Slovensko cepivo

V naslednjih mesecih Slovenijo čakata dva izjemno zahtevna logistična podviga. V prvem se mora predsednik vlade skregati z vsakim državljanom posebej; v drugem pa moramo precepiti prebivalstvo. Povedano natančneje; predsedniku vlade se ni treba skregati s svojimi volivci, tako da bo čredna imunost na predsednika vlade nastopila nekje pri osemdesetih odstotkih skreganih. Kot je znano, pa bomo čredno imunost proti covidu-19 dosegli pri sedemdesetih odstotkih precepljenega prebivalstva.


26.01.2021

Starševski nadzor

V kriznih časih je naša posebna skrb posvečena otrokom. In ena največjih nevarnosti, ki prežijo nanje, so neprimerne vsebine, do katerih lahko po naključju ali pa celo hote dostopajo med vsemi temi urami, preživetimi pred računalniškimi ali televizijskimi ekrani. Danes bomo opozorili na vsebine, ki še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot take še niso razumljene kot neprimerne za naše otroke – kljub temu pa so lahko dostopne in sposobne duševni razvoj vašega otroka nepovratno zavreti. V okviru naše redakcije se je oblikovala posebna skupina, ki predlaga dopolnitve starševskega nadzora …


19.01.2021

Zarota teorij

Danes pa o priljubljeni temi, ki pa jo bomo osvetlili s povsem nove perspektive. Govorili bomo o teorijah zarote! Kot je znano nekaj zelo dobro obveščenim posameznikom, smo v našem skromnem uredništvu del mednarodne zarote, ki bi rada za krmilo planeta spravila pisce kolumn! Ti bi nato ves svet prisilili v neskončno pisanje glos, kozerij, analiz, komentarjev in podobnih novinarskih zvrsti. Vsi napori borcev za demokracijo, da obrzdajo osrednje medije, kjer kolumnisti običajno iščemo in tudi najdemo zatočišče, so tako povsem upravičeni. Ta samoizpovedni uvod je potreben, da se soočimo z zahtevnim miselnim konstruktom, ki edini na teoretični ravni razloži teorijo zarot … In sicer: Najbolj zarotniška je tista teorija zarote, ki v lažnivih medijih prikrito nakazuje, da teorij zarot ni.


12.01.2021

Urbi et orbi

Ker so kulturne ustanove zaprte in je ponudba kakovostne zabave okrnjena, se moramo nasloniti na to, kar je ostalo. In zagotovo je najatraktivnejša prireditev na sporedu v matinejskem času, ko se vsak dan ob enajsti uri začne novinarska konferenca o poteku epidemije med Slovenci. Dolgoletni igralec slovenskega teatra Jelko Kacin je nesporni prvak koronskega odra in nekaj dni nazaj je spet užgal enega svojih večnih monologov, ob katerih so klasiki svetovne dramatike kot poeti z zadnjih strani šolskih glasil.


05.01.2021

Vse v enem

Začnimo leto z optimističnim tonom. Da se nam ne bi spet zgodilo, da bomo konec leta 2021 vili roke k nebu, naj se to že enkrat konča in naj se začne 2022. Ko vsakdan spremljamo v kontekstu in s čim širšim pogledom, naša realnost postane lažje razumljiva. V glavnem pa bolj optimistična …


Stran 8 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov