Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prišli trgovci z novci

28.04.2020

Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne.

Oblasti, takšne ali drugačne, ki so za našega veka lomastile po Sloveniji, so korupcijsko igro igrale že tolikokrat, da smo državljani na vse skupaj imuni bolj, kot bomo na koronavirus kadarkoli

Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne. Zato analitično – kolikor je le mogoče – o domnevno netransparentnem nakupu zaščitne opreme za naše zdravstvo. Če kaj, negujemo pri nas nepristransko analizo, in tako smo vzeli tri spremenljivke, s pomočjo katerih bomo preigrali nekaj možnih scenarijev, ki bi se lahko ali pa so se zgodili v preteklem mesecu nebrzdanega “šopinga”.

Spremenljivke so tri, kajti s štirimi se aritmetika za telebane konča. V enačbo tako mečemo transparentnost nakupa, število umrlih za koronavirusom in uspešnost dobave. Ker živimo v času računskih modelov in ker je trenutno vsa država – ob izmojstreni epidemiološki stroki,– podkovana tudi za ustvarjanje statističnih modelov, verjamemo, da z razumevanjem ne bo težav.

Pojasnimo spremenljivke: transparentnost nakupa je najbolj zanimiva kategorija, kajti tudi ko se je zdelo, da je oprema priletela transparentno, je uvoznik prostodušno priznal, da je bila ukradena. Druga spremenljivka je dobavljivost zaščitne opreme. Ali nismo dobili vsega, kar smo naročili, ali pa nismo dobili niti vsega, kar smo plačali. Glede na prvo kategorijo obstaja tudi možnost, da smo dobili tudi kaj, česar nismo plačali! In še tretja kategorija. Kot rad poudari gospodarski minister, smo nekoliko po domače uvažali zaščitno opremo, ker smo varovali in obvarovali človeška življenja. Ker je človeško življenje največja vrednota, pametnih protiargumentov za ministrova stališča niti ni …

In zdaj k modeliranju:

Model št. 1 – ali “pravljični scenarij”: Nakupi potekajo transparentno, vse pošiljke zaščitne opreme prispejo, število žrtev koronavirusa je zanemarljivo.

Model št. 2 – ali “katastrofični scenarij”: Nakupi potekajo netransparentno, pošiljke zaščitne opreme ne prispejo, število smrti je katastrofično.

Model št. 3 – ali “Pahorjev scenarij”: Nakupi potekajo netransparentno, pošiljke opreme pridejo, število smrti je majhno – vsi smo dobri ljudje.

Model št. 4 – ali “ameriški sindrom”: Nakupi opreme potekajo transparentno, pošiljke ne pridejo, število smrti je katastrofično.

Model št. 5 – ali “v skladu z lokalnimi običaji”: Nakupi opreme potekajo ali transparentno ali netransparentno, pošiljke pridejo ali ne pridejo, število smrti je nizko ali visoko. Nakupi so odvisni od zornega kota.

In čemu je nastala okoli nakupov zaščitne opreme takšna zadrega? Oblasti, takšne ali drugačne, ki so za našega veka lomastile po Sloveniji, so korupcijsko igro igrale že tolikokrat, da smo državljani na vse skupaj imuni bolj, kot bomo na koronavirus kadarkoli. Čemu torej mencanje in gledanje v tla ob neprijetnih vprašanjih, ki se v javnosti nastajajo v zvezi z nakupi zaščitne opreme?

Zelo preprosto je … Fantje z milijoni in polnimi airbusi so namreč trčili ob enega redkih moralnih stebrov v dolgi zgodovini človeške bestialnosti. Vojno dobičkarstvo oziroma osebno okoriščanje v času vojn, kriz in spopadov sicer ne zdrži logične presoje – kajti ni jasno, čemu bi bilo v času vojne manj moralno kovati dobiček, kot na nekoga streljati – a od pamtiveka služenje na nesreči ljudi, ki jo po navadi generali in trgovci sprožijo skupaj, velja za zavržno dejanje.

Tako zavržno, da je nerodno še tako okoreli in še tako v svoj prav prepričani oblasti. Tudi oblasti, ki ji vojaška terminologija in bleščeče predstave v kriznih časih niso tuje. Zadrega, ki jo bo slovenska vlada brez dvoma elegantno rešila s sklicevanjem na anekdoto o sredstvih in cilju, je torej plod še zadnje spodobnosti, ki je ostala v človeku za časa vojne. Kajti ni naključje, da večina vlad govori o virusu tako, da uporablja vojaško terminologijo, medtem ko večina zdravnikov govori o virusu kot o bolezni.

Ampak bojimo se, da je razprava o tem, kdo se je z nabavo zaščitne opreme okoristil in za koliko ter če sploh, da je torej ta razprava povsem brezpredmetna. Dovolj je pogledati cenovno evolucijo še do pred nekaj meseci absurdno cenenega izdelka, kot je zaščitna maska. Ne glede na to, kako krpanovske so bile rabote predmestnih mešetarjev … Povsem legalen nakup zaščitne maske v sterilni lekarni iz rok zaupanja vredne lekarnarke pove, da je izdelek nerazumno precenjen. Vojno dobičkarstvo torej ni značilnost samo vladajočih, tako političnih kot ekonomskih elit, temveč je vsajeno v samo srce naše družbe! Plenilska narava človeka se je še enkrat več pokazala kot prevladujoč bivanjski model in kljub temu, da smo med epidemijo sledili res lepim in pomembnim izbruhom humanosti, nam mešetarjenje z zaščitno opremo sporoča, da se po koncu krize ne bomo zbudili v nek nov svet. Zbudili se bomo v istega, ki smo ga zapustili, s tem da bomo nekateri bolj revni kot pred tem, drugi pa bodo bolj bogati kot pred tem. Kdo bo imel okoli uvoza zaščitne opreme prav, je tako danes – kot bo tudi jutri – povsem irelevantno.


Zapisi iz močvirja

744 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Prišli trgovci z novci

28.04.2020

Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne.

Oblasti, takšne ali drugačne, ki so za našega veka lomastile po Sloveniji, so korupcijsko igro igrale že tolikokrat, da smo državljani na vse skupaj imuni bolj, kot bomo na koronavirus kadarkoli

Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne. Zato analitično – kolikor je le mogoče – o domnevno netransparentnem nakupu zaščitne opreme za naše zdravstvo. Če kaj, negujemo pri nas nepristransko analizo, in tako smo vzeli tri spremenljivke, s pomočjo katerih bomo preigrali nekaj možnih scenarijev, ki bi se lahko ali pa so se zgodili v preteklem mesecu nebrzdanega “šopinga”.

Spremenljivke so tri, kajti s štirimi se aritmetika za telebane konča. V enačbo tako mečemo transparentnost nakupa, število umrlih za koronavirusom in uspešnost dobave. Ker živimo v času računskih modelov in ker je trenutno vsa država – ob izmojstreni epidemiološki stroki,– podkovana tudi za ustvarjanje statističnih modelov, verjamemo, da z razumevanjem ne bo težav.

Pojasnimo spremenljivke: transparentnost nakupa je najbolj zanimiva kategorija, kajti tudi ko se je zdelo, da je oprema priletela transparentno, je uvoznik prostodušno priznal, da je bila ukradena. Druga spremenljivka je dobavljivost zaščitne opreme. Ali nismo dobili vsega, kar smo naročili, ali pa nismo dobili niti vsega, kar smo plačali. Glede na prvo kategorijo obstaja tudi možnost, da smo dobili tudi kaj, česar nismo plačali! In še tretja kategorija. Kot rad poudari gospodarski minister, smo nekoliko po domače uvažali zaščitno opremo, ker smo varovali in obvarovali človeška življenja. Ker je človeško življenje največja vrednota, pametnih protiargumentov za ministrova stališča niti ni …

In zdaj k modeliranju:

Model št. 1 – ali “pravljični scenarij”: Nakupi potekajo transparentno, vse pošiljke zaščitne opreme prispejo, število žrtev koronavirusa je zanemarljivo.

Model št. 2 – ali “katastrofični scenarij”: Nakupi potekajo netransparentno, pošiljke zaščitne opreme ne prispejo, število smrti je katastrofično.

Model št. 3 – ali “Pahorjev scenarij”: Nakupi potekajo netransparentno, pošiljke opreme pridejo, število smrti je majhno – vsi smo dobri ljudje.

Model št. 4 – ali “ameriški sindrom”: Nakupi opreme potekajo transparentno, pošiljke ne pridejo, število smrti je katastrofično.

Model št. 5 – ali “v skladu z lokalnimi običaji”: Nakupi opreme potekajo ali transparentno ali netransparentno, pošiljke pridejo ali ne pridejo, število smrti je nizko ali visoko. Nakupi so odvisni od zornega kota.

In čemu je nastala okoli nakupov zaščitne opreme takšna zadrega? Oblasti, takšne ali drugačne, ki so za našega veka lomastile po Sloveniji, so korupcijsko igro igrale že tolikokrat, da smo državljani na vse skupaj imuni bolj, kot bomo na koronavirus kadarkoli. Čemu torej mencanje in gledanje v tla ob neprijetnih vprašanjih, ki se v javnosti nastajajo v zvezi z nakupi zaščitne opreme?

Zelo preprosto je … Fantje z milijoni in polnimi airbusi so namreč trčili ob enega redkih moralnih stebrov v dolgi zgodovini človeške bestialnosti. Vojno dobičkarstvo oziroma osebno okoriščanje v času vojn, kriz in spopadov sicer ne zdrži logične presoje – kajti ni jasno, čemu bi bilo v času vojne manj moralno kovati dobiček, kot na nekoga streljati – a od pamtiveka služenje na nesreči ljudi, ki jo po navadi generali in trgovci sprožijo skupaj, velja za zavržno dejanje.

Tako zavržno, da je nerodno še tako okoreli in še tako v svoj prav prepričani oblasti. Tudi oblasti, ki ji vojaška terminologija in bleščeče predstave v kriznih časih niso tuje. Zadrega, ki jo bo slovenska vlada brez dvoma elegantno rešila s sklicevanjem na anekdoto o sredstvih in cilju, je torej plod še zadnje spodobnosti, ki je ostala v človeku za časa vojne. Kajti ni naključje, da večina vlad govori o virusu tako, da uporablja vojaško terminologijo, medtem ko večina zdravnikov govori o virusu kot o bolezni.

Ampak bojimo se, da je razprava o tem, kdo se je z nabavo zaščitne opreme okoristil in za koliko ter če sploh, da je torej ta razprava povsem brezpredmetna. Dovolj je pogledati cenovno evolucijo še do pred nekaj meseci absurdno cenenega izdelka, kot je zaščitna maska. Ne glede na to, kako krpanovske so bile rabote predmestnih mešetarjev … Povsem legalen nakup zaščitne maske v sterilni lekarni iz rok zaupanja vredne lekarnarke pove, da je izdelek nerazumno precenjen. Vojno dobičkarstvo torej ni značilnost samo vladajočih, tako političnih kot ekonomskih elit, temveč je vsajeno v samo srce naše družbe! Plenilska narava človeka se je še enkrat več pokazala kot prevladujoč bivanjski model in kljub temu, da smo med epidemijo sledili res lepim in pomembnim izbruhom humanosti, nam mešetarjenje z zaščitno opremo sporoča, da se po koncu krize ne bomo zbudili v nek nov svet. Zbudili se bomo v istega, ki smo ga zapustili, s tem da bomo nekateri bolj revni kot pred tem, drugi pa bodo bolj bogati kot pred tem. Kdo bo imel okoli uvoza zaščitne opreme prav, je tako danes – kot bo tudi jutri – povsem irelevantno.


04.02.2020

Neznane leteče banane

Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.


28.01.2020

Če ni za bit, je za it!

Danes, ko praznujemo vsakoletni državni praznik, s katerim obeležujemo padec vlade, bomo tudi v naši skromni oddaji temu dogodku namenili nekaj slavnostnih besed. Ob tej priložnosti se je, kot je v navadi, iz močvirja dvignilo na desetine analitikov, ki so vam natančno povedali, zakaj in čemu je tudi letos padla vlada. A kot vedno so te medijske analize napačne. Ves ta korpus patologov slovenske politične scene namreč pade že na samem začetku. "Ne štima" jim terminologija, kot se reče.


21.01.2020

Karel Veliki, Aleksandra še večja

Pretekli vikend je zaznamoval volilni kongres stranke Desus, kjer je nova prvakinja stranke postala Aleksandra Pivec, Karel Erjavec pa je po porazu napovedal umik ne le iz političnega, temveč tudi iz javnega življenja, zato se danes medijsko poslavljamo od njega.


14.01.2020

Umetnostna kritika

Danes pa končno nekaj kakovostnega raziskovalnega novinarstva tudi v naši oddaji. V slogu najboljših raziskovalnih oddaj in prispevkov vam bomo razkrili, kdo je požgal lesenega Donalda Trumpa moravškega. Pot do razkritja nas bo vodila prek odgovora na najstarejše, najbolj zapleteno in najbolj bistveno vseh vprašanj: “Kaj je umetnost?”


07.01.2020

Metamorfoze

Za začetek leta 2020, ko so možgani še sveži, koncentracija pa na visoki ravni, nekoliko zahtevnejša razlaga. Hrvaška je dobila novega predsednika. Za Slovenijo je to pomembno, ker ni nepomembno, pod katerim vsevidnim očesom skačemo v Jadransko morje. V Zapisnih iz močvirja odgovarjamo tudi na vprašanje, kaj je skupnega Pahor, Milanović in Napoleon.


31.12.2019

Veliki pok

Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize.


17.12.2019

Pod pionirsko zastavo prisegam …

Angelika Mlinar je zvezda tega tedna. Čeprav ni povsem jasno, zakaj in čemu. Kajti postati minister v slovenski vladi ni neka velika novica. Nekaj je povsem jasno; stoletje ali dve počakajmo, pa bo vsaka slovenska družina ali dala ali imela nekoga, ki je bil minister v vladi. Slovenska politika je kadrovsko izžeta, uvoz politikov iz drugih držav pa neposreden napad na politične elite, a ne bi bilo kot v športu s tujimi trenerji tudi v politiki smiselno poskusiti s tujimi upravljavci države?


10.12.2019

Kralji ugodnih cen

Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.


03.12.2019

Enega brezogljičnega, prosim

O najbolj priljubljeni temi zadnjih dveh tisočletij, to je seveda konec sveta. V Madridu so se zbrali na še eni podnebni konferenci. Tehnično gre v Madridu za podnebno konferenco, ki naj bi v življenje spravila podnebni dogovor s podnebne konference v Parizu. V Madridu se bodo poskušali dogovoriti, ali razumejo, kaj so se dogovorili v Parizu. Tisti, ki ne razumejo, so svoj podpis iz pariškega dogovora že tako ali tako umaknili … Drugače povedano: nekatere pomembne podpisnice so od pariških zavez zbežale prej, kot zbeži članstvo iz novoustanovljenih slovenskih političnih strank. Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


26.11.2019

Teče mi, teče greznica ...

Čemu presoja ni bila potrebna? Razlog je enostaven, kajti investitor in izvajalec ob polaganju kanala odločno ponavljata mantro najstnikov, ki se srečajo s svojim prvim kondomom: "Zagotovo ne bo puščal!"


19.11.2019

Mafija za mafijo

Slovenci smo s tožbami, sodbami, sodišči in odvetniki obsedeni, zato bo ne glede na kakovost našega sodnega sistema vedno obstajal določen odstotek prebivalstva, ki bo po pravilu nezadovoljen z delom sodišča. Piše: Marko Radmilovič


12.11.2019

Butalci in most

Butalci so se počohali po glavi in prav po tihem Cefizlju priznali, da pravzaprav ne vedo, kako se most zgradi.


05.11.2019

Drage naše lidije

Na prvi pogled se zdi pobuda vladi, da naj razmisli o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, bizarna. Takšna se zdi tudi na drugi pogled. Gre za ponavljajoče se teme, ki kolobarijo v slovenskem zakonodajnem okolju kot koruza in krompir. Lahko enoletno služenje obveznega vojaškega roka popravi vedno bolj mehkužne, neiznajdljive in občutljive moške, ki niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta?


29.10.2019

Kreditiranje na obroke

Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


22.10.2019

M. T. vs. M. Š.

Iz močvirja zremo proti najnovejši vohunski aferi. In še pred začetkom: dobri dve desetletji, kar traja pričujoča oddaja, vsako sezono poročamo o najnovejši vohunski aferi. Tako da je neumestno, celo od kakovostne analitične oddaje, kot je naša, pričakovati izum tople vode. A najnovejša vohunska afera je vseeno edinstvena, ker se tokrat prvič pogovarjamo o imenih.


15.10.2019

El Clásico

Kaznovanje držav, ki kršijo osnovne človekove pravice, s pomočjo ignoriranja njihovega turizma, ni tako naivna in nesmiselna poteza.


08.10.2019

AirKreso

Danes iz močvirja Danes pa pogled navzgor, kjer si bomo za naslednjih nekaj minut s pticami delili nebo. Zlom Adrie je le še eden izmed kamenčkov na večno makadamski cesti slovenske prometne politike. Podoba je, kot da nič ne deluje in celo večni optimist Galileo bi izgubil upanje, da bi se v slovenskem prometu kaj premaknilo. Poglejmo: železnice so zanič, avtobusni promet je v razsulu, avtoceste zatrpane in kolesarskih poti ni. Edino, kar resnično deluje, edina panoga, ki se razvija in napreduje ter prinaša dobiček, je rečni promet. Ladjice na Ljubljanici so velikanski uspeh slovenskega javnega prometa in če bi hoteli slediti trendu, bi namesto drugega tira morali zgraditi rečni kanal Soča–Sava–Drava.


01.10.2019

Južno od Schengna

Sledi nekaj trenutkov za zunanjo politiko in medsosedske odnose. In seveda nekaj trenutkov za odbojko. Navdušena nad uspešnimi igrami slovenskih odbojkarjev se je tudi slovenska politika odločila za blokiranje. Kot je znano, le dobro blokiranje ob dobrem servisu in seveda sprejemu prinaša rezultat. Zato bomo blokirali Hrvate pri vstopu v schengenski prostor. Hrvatje zatrjujejo, da je njihov vstop v shengen že dogovorjen, slovenska politika pa se bo odzvala politično. Tako javnost kot politika sta zaploskali, ker se politično delovanje sliši kot nekaj izjemno odločnega, celo nevarnega.


24.09.2019

Rdeča kapica

Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo. Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.


16.07.2019

“Last minute” za nič

Danes še zadnjič, preden se odprejo nebeška vrata dopusta. In prav o slednjem bo tekla beseda. Gabariti dopusta so znani. Etimološko pomeni dopust delati nič. Ali pa vsaj čim manj. Kar je dobrodošla sprememba od delavnega procesa, ko delamo mnogo. Ali celo preveč. Vendar novi časi, nove navade. Dopust se je v minulih desetletjih dramatično spremenil. Spremenil tako, da ga skoraj več ne prepoznamo. Povedano drugače; dopust je padel na glavo.


Stran 11 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov