Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gaudeamus igitur

05.05.2020

V Zapisih iz močvirja tokrat razmišljamo o maturi, ki ne pomeni zgolj konca srednješolskega izobraževanja, temveč je tudi začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. O letošnji maturi pa je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij.

O letošnji maturi je danes jasno le to,  da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij

Vsaj trideset tisoč Slovencev se te dni čoha po glavi. Gre za maturante in njihove starše. Pa za kakšnega dedka in babico tudi. Zagrenjenci, ki sovražijo valčke, postano vino in ruski bife, so sicer veseli, da jih je korona odrešila maturantskega plesa, vsi ostali pa se kot rečeno čohamo po glavi. Vključno z ministrstvom za šolstvo. O letošnji maturi je danes jasno le to,  da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij. Stališče ministrstva je logično in pravilno. Kajti neživa in živa narava ter družba in odnosi v njej se v zadnjem mesecu niso spremenili toliko, da bi se morala spremeniti matura. Matura namreč sprašuje dijake ravno o tem: sprašuje jih o družbi ter o živi in neživi naravi. In če se niso spremenila vprašanja, ni logično, da bi se spremenili odgovori. Tako pravijo na ministrstvu. Ko pa v bližini ni kamer in mikrofonov, pa se tudi oni čohajo po zatilju: “Kako vso preklemansko reč izvesti?”

Že do zdaj je bila matura ali zrelostni izpit eden najstrožje varovanih dogodkov v Sloveniji. Derbiji med NK Maribor in Olimpijo so drekec-pekec proti varnostnemu tveganju na maturi. Dijaki zrelost dokažejo na ta način, da jim ne zaupamo. A letos se običajnemu izboru varnostnih ukrepov ob maturi pridružujejo še dodatni: specialne enote profesorjev bodo okrepljene s hišniki, knjižničarkami in gospo iz bližnje fotokopirnice. Kandidati in profesorji bodo nosili maske, zaradi rokavic pa ne bodo na polah puščali prstnih odtisov in tako bodo strokovnjaki RIC-a lažje iskali forenzično pravilne odgovore … Ob tem bodo letos zaradi pandemije dijaki še z lisicami priklenjeni za šolske klopi. Če so bili prizori tistih, ki pišejo esej iz materinščine, do zdaj videti kot skupinsko pisanje prošnje za pogojni izpust v strogo varovanem oddelku zapora, bo od letos zunanja podoba mature še bolj nadzorovana, še bolj varna in zrela …

Ampak že od nekdaj je tako, kajti na maturi se tradicionalno lomita dva koncepta oziroma dva pogleda na znanje. Dijaki so vso srednješolsko zgodovino prepričani, da znajo dovolj oziroma preveč, medtem ko so njihovi profesorji tradicionalno prepričani, da znajo premalo. To zgodovinsko neskladje se na tragičen način izravna nekaj let po maturi ob prejemu prve plače, ampak tega profesorji nočejo priznati, dijaki pa nočejo vedeti. Tako da je matura v razmerah liberalnega kapitalizma zrelostni izpit le še v folklornem pomenu besede.

Ves ta gromozanski uvod je bil potreben, da pojasnimo, za kaj pri maturi v resnici gre. Dijaki in profesorji so mnenja, da gre za rekapitulacijo osvojenega znanja, da gre za obračun zadnjih štirih let. Vendar je matura danes tudi bistveno sito za vpis na fakulteto in v tem kontekstu je jasno, da gre pri maturi predvsem za pogled naprej. Kakšna je inventura štiriletnega učenja, je pomembno le ambicioznim dijakom – ki se pripravljajo za popolne CV-je – za vse ostale pa je matura vozovnica za prihodnost. Naše šolstvo oziroma izobraževalni sistem kot tak je organiziran stopničasto, namesto da bi bil linearno … Kar pomeni, da je treba vsake toliko – če začnemo z vrtcem – splezati stopničko višje. Pred vsako teh stopničk visi nad učenci, dijaki in celo nad študenti oni antični meč, ki grozi, da jim bo v primeru neuspeha padel na vrat in jih poslal v proizvodnjo.

Torej – matura ni konec srednješolskega izobraževanja, temveč je začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. Kot radi pridigajo temni vitezi usode, je od mature, se pravi od teh nekaj ur tresenja, odvisno posameznikovo življenje. Zato ker študentski referati na fakultetah ljubijo popredalčkane kandidate, je pritisk, da matura ostane nedotaknjena tudi letos, tako zelo izrazit.

Kajti poglejmo resnici v oči … Če bi, predpostavljamo, da ob spontanih aklamacijah dijaštva, letošnja matura odpadla, bi se na vse univerze v Sloveniji in na vse njihove fakultete vpisalo kakšnih sto študentov. Ostalih devetnajst tisoč bi se jih seveda vpisalo na AGRFT. Že tradicionalno zaželena fakulteta je rekorderka v razmerju med vpisnimi željami in dejanskim vpisom. Zadnja leta, ko pa so prihodnji študenti ugotovili, da se da s poklicem igralca odlično živeti tudi izven gledališča, je na igralsko akademijo še večji naval kot običajno. Kot je znano, igralce na veliko zaposluje politika in diplomiranci AGRFT lahko dobijo vloge tako v parlamentu kot v strankah, pridobljena izobrazba pa jim omogoča nastope tako v tragedijah kot komedijah, tako v klasičnih kot sodobnih delih.

Ampak vrnimo se k maturi …

Napačno je mišljenje, da je matura le maturitetni izpit, naloge in ocene. Matura je celotno obdobje zadnjega pol leta šolanja. Vsi strahovi, priprave, panika, kampanjskost in sistematičnost; kolegialnost in tovarištvo. “Rdeče in črno.” Na tisoče občutkov, doživetij in spominov je vtkanih v maturitetni uspeh kandidata in vsa ta predigra, ki ostane v spominu dlje časa kot ocena sama, letos manjka. Matura tako – ne glede s kakšno rešitvijo nas osrečijo pristojni – nikakor ne bo opravljena v celoti. Zadoščeno bo birokraciji, nikakor pa ne bo zadoščeno vzdušju, ki ga tako popolno povzema maturantska himna. Za nas in za mnoge edina resnično plemenita dijaška tradicija, ki se je ohranila ves ta čas.

Kajti čeprav tega nihče ne sliši rad, na prihodnje življenje dijakov matura – tako letošnja kot prejšnje ali pa prihodnje – že dolgo ne vpliva več.

P. S. Hvala koroni, da si nas rešila postavljanja še enega svetovnega rekorda v plesanju četvorke.


Zapisi iz močvirja

744 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Gaudeamus igitur

05.05.2020

V Zapisih iz močvirja tokrat razmišljamo o maturi, ki ne pomeni zgolj konca srednješolskega izobraževanja, temveč je tudi začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. O letošnji maturi pa je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij.

O letošnji maturi je danes jasno le to,  da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij

Vsaj trideset tisoč Slovencev se te dni čoha po glavi. Gre za maturante in njihove starše. Pa za kakšnega dedka in babico tudi. Zagrenjenci, ki sovražijo valčke, postano vino in ruski bife, so sicer veseli, da jih je korona odrešila maturantskega plesa, vsi ostali pa se kot rečeno čohamo po glavi. Vključno z ministrstvom za šolstvo. O letošnji maturi je danes jasno le to,  da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij. Stališče ministrstva je logično in pravilno. Kajti neživa in živa narava ter družba in odnosi v njej se v zadnjem mesecu niso spremenili toliko, da bi se morala spremeniti matura. Matura namreč sprašuje dijake ravno o tem: sprašuje jih o družbi ter o živi in neživi naravi. In če se niso spremenila vprašanja, ni logično, da bi se spremenili odgovori. Tako pravijo na ministrstvu. Ko pa v bližini ni kamer in mikrofonov, pa se tudi oni čohajo po zatilju: “Kako vso preklemansko reč izvesti?”

Že do zdaj je bila matura ali zrelostni izpit eden najstrožje varovanih dogodkov v Sloveniji. Derbiji med NK Maribor in Olimpijo so drekec-pekec proti varnostnemu tveganju na maturi. Dijaki zrelost dokažejo na ta način, da jim ne zaupamo. A letos se običajnemu izboru varnostnih ukrepov ob maturi pridružujejo še dodatni: specialne enote profesorjev bodo okrepljene s hišniki, knjižničarkami in gospo iz bližnje fotokopirnice. Kandidati in profesorji bodo nosili maske, zaradi rokavic pa ne bodo na polah puščali prstnih odtisov in tako bodo strokovnjaki RIC-a lažje iskali forenzično pravilne odgovore … Ob tem bodo letos zaradi pandemije dijaki še z lisicami priklenjeni za šolske klopi. Če so bili prizori tistih, ki pišejo esej iz materinščine, do zdaj videti kot skupinsko pisanje prošnje za pogojni izpust v strogo varovanem oddelku zapora, bo od letos zunanja podoba mature še bolj nadzorovana, še bolj varna in zrela …

Ampak že od nekdaj je tako, kajti na maturi se tradicionalno lomita dva koncepta oziroma dva pogleda na znanje. Dijaki so vso srednješolsko zgodovino prepričani, da znajo dovolj oziroma preveč, medtem ko so njihovi profesorji tradicionalno prepričani, da znajo premalo. To zgodovinsko neskladje se na tragičen način izravna nekaj let po maturi ob prejemu prve plače, ampak tega profesorji nočejo priznati, dijaki pa nočejo vedeti. Tako da je matura v razmerah liberalnega kapitalizma zrelostni izpit le še v folklornem pomenu besede.

Ves ta gromozanski uvod je bil potreben, da pojasnimo, za kaj pri maturi v resnici gre. Dijaki in profesorji so mnenja, da gre za rekapitulacijo osvojenega znanja, da gre za obračun zadnjih štirih let. Vendar je matura danes tudi bistveno sito za vpis na fakulteto in v tem kontekstu je jasno, da gre pri maturi predvsem za pogled naprej. Kakšna je inventura štiriletnega učenja, je pomembno le ambicioznim dijakom – ki se pripravljajo za popolne CV-je – za vse ostale pa je matura vozovnica za prihodnost. Naše šolstvo oziroma izobraževalni sistem kot tak je organiziran stopničasto, namesto da bi bil linearno … Kar pomeni, da je treba vsake toliko – če začnemo z vrtcem – splezati stopničko višje. Pred vsako teh stopničk visi nad učenci, dijaki in celo nad študenti oni antični meč, ki grozi, da jim bo v primeru neuspeha padel na vrat in jih poslal v proizvodnjo.

Torej – matura ni konec srednješolskega izobraževanja, temveč je začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. Kot radi pridigajo temni vitezi usode, je od mature, se pravi od teh nekaj ur tresenja, odvisno posameznikovo življenje. Zato ker študentski referati na fakultetah ljubijo popredalčkane kandidate, je pritisk, da matura ostane nedotaknjena tudi letos, tako zelo izrazit.

Kajti poglejmo resnici v oči … Če bi, predpostavljamo, da ob spontanih aklamacijah dijaštva, letošnja matura odpadla, bi se na vse univerze v Sloveniji in na vse njihove fakultete vpisalo kakšnih sto študentov. Ostalih devetnajst tisoč bi se jih seveda vpisalo na AGRFT. Že tradicionalno zaželena fakulteta je rekorderka v razmerju med vpisnimi željami in dejanskim vpisom. Zadnja leta, ko pa so prihodnji študenti ugotovili, da se da s poklicem igralca odlično živeti tudi izven gledališča, je na igralsko akademijo še večji naval kot običajno. Kot je znano, igralce na veliko zaposluje politika in diplomiranci AGRFT lahko dobijo vloge tako v parlamentu kot v strankah, pridobljena izobrazba pa jim omogoča nastope tako v tragedijah kot komedijah, tako v klasičnih kot sodobnih delih.

Ampak vrnimo se k maturi …

Napačno je mišljenje, da je matura le maturitetni izpit, naloge in ocene. Matura je celotno obdobje zadnjega pol leta šolanja. Vsi strahovi, priprave, panika, kampanjskost in sistematičnost; kolegialnost in tovarištvo. “Rdeče in črno.” Na tisoče občutkov, doživetij in spominov je vtkanih v maturitetni uspeh kandidata in vsa ta predigra, ki ostane v spominu dlje časa kot ocena sama, letos manjka. Matura tako – ne glede s kakšno rešitvijo nas osrečijo pristojni – nikakor ne bo opravljena v celoti. Zadoščeno bo birokraciji, nikakor pa ne bo zadoščeno vzdušju, ki ga tako popolno povzema maturantska himna. Za nas in za mnoge edina resnično plemenita dijaška tradicija, ki se je ohranila ves ta čas.

Kajti čeprav tega nihče ne sliši rad, na prihodnje življenje dijakov matura – tako letošnja kot prejšnje ali pa prihodnje – že dolgo ne vpliva več.

P. S. Hvala koroni, da si nas rešila postavljanja še enega svetovnega rekorda v plesanju četvorke.


09.07.2019

Ministrstvo za tratenje časa in kopanje rude

Oddelek, ali pisarna, ali ministrstvo, ali komisariat za širitev je najbolj brezvezno ministrstvo v evropski vladi. Mogoče je bolj brezvezno le še tisto za pravno državo. A ministrstvo, ki se uradno imenuje "Evropska soseska politika in širitvena pogajanja", je ob ministrstvu za "Raziskovanje rude in tratenje časa", ki so ga njega dni promovirali pri Alanu Fordu, z naskokom najbolj brezvezno ministrstvo v zgodovini nepotrebnih, odvečnih in brezveznih ministrstev. In prav za to področje bomo kandidirali Slovenci.


02.07.2019

“Perković Marko in Pavelić Ante, vi niste muzikantje”

Zgodovina nam daje prav in bilo bi dobro, ko bi jo na upravnem sodišču poznali: ekstremne ideologije dvajsetega stoletja so se rodile, predvsem pa so uspevale na stadionu med slabim koncertom. Piše: Marko Radmilovič


25.06.2019

Nujna prometna

Naše najbolj priljubljeno praznično opravilo je stanje na avtocesti v avtomobilski koloni. Piše: Marko Radmilovič


18.06.2019

Plakatna afera v kraljestvu kamilic

Čeprav so se večino stvari fantje med seboj že zmenili na Twitterju, je mogoče čas, da situacijo pogledamo še v konvencionalnih medijih. V tistih, v katerih nam je kmalu za umreti, kot nam prerokujejo apologeti spletnega življenja. Raje kot oblikuje plakate slovenska politična desnica le še strelja v lastno koleno.


11.06.2019

V galaksiji, daleč, daleč vstran

Najboljše delovno mesto na planetu je menda čuvaj plaže na izgubljenem otoku s turkiznim morjem, kjer se vsak mesec zberejo kandidatke za modno revijo spodnjega perila. Drugo najboljše delovno mesto na planetu je evropski komisar. Seveda pa je posledično najslabše delovno mesto biti šef vseh teh komisarjev. Kot da si policaj na križišču v Babilonu. Glosa Marka Radmiloviča.


04.06.2019

Primoževo pleme

Na obupen in pretenciozen način poskušamo razložiti, čemu se je na tisoče Slovencev odpravilo v Italijo gledat Primoža Rogliča in Jana Polanca.


28.05.2019

Komunisti na Titovem trgu

Gorenje, našo diko in ponos, ki smo ga, kot kaže danes, slabo vodili in upravljali Slovenci, so prevzeli Kitajci. Po novoreku se jim pravi "strateški lastniki", kar se sliši nekoliko bolje kot samo "lastniki". Kako je s Kitajci, vemo: uspešno ultrakapitalistično gospodarstvo, ki je spojeno z uspešno ultrakomunistično oblastjo.


21.05.2019

Vozi, Miško

V Sloveniji imamo avtobusno džunglo; veliko število avtobusnih prevoznikov in majhno število avtobusnih potnikov. Povedano drugače; v zadnjih dveh desetletjih smo naredili le korak naprej od avtobusov, ki so imeli sprevodnike, od šoferjev, ki so imeli brke, in od avtobusnih sedežev, ki so imeli pepelnike.


14.05.2019

Naslednji ples volijo evroskeptiki

Evroskepticizem imamo na Slovenskem, hvala bogu, izdatno obdelan; kar nekaj člankov in diplomsko delo ali dve govorita o njem. A zdi se, da je o temi še vedno potrebnega nekaj zdravega razmisleka.


07.05.2019

Rezervirano za ošpice

Najlepši primer vsesplošnega nazadovanja družbe sta dve vroči debati, ki prežemata javnost. Tista o nevarnostih obveznega cepljenja otrok je med nami že nekaj let, ona o parkirnih mestih za invalide pa je čisto sveža.


30.04.2019

Zverinjak

Rešujemo problem sobivanja drobnice oziroma kmetijske proizvodnje s prostoživečimi zvermi.


23.04.2019

Dvoboj

Jordan Peterson je tisti Kanadčan, ki je prepričan, da se da uspešno živeti, če upoštevaš dvanajst pravil. Če živite po trinajstih pravilih, je eno preveč, če po enajstih je eno premalo. Slavoj Žižek pa je tisti Slovenec, ki zanimivo govori angleško, a še bolj zanimivo govori slovensko. Ob tem, da sta globalno znana in cenjena intelektualca, sta tudi medijski osebi in po mnenju fanov najpametnejša predstavnika svojega naroda.


16.04.2019

Globokouhi

Podoba je, da se pomembnost v slovenski politiki veča s tem, koliko so ti Hrvati pripravljeni prisluškovati. Če parafraziramo: “Povej mi, kdo ti prisluškuje, in povem ti, kdo si!”


09.04.2019

Slovensko-Ogrska

Užaljenost po navadi ostane za zidovi predsedniške palače, skupijo pa jo samo predsednikovi PR svetovalci … Užaliti predsednika do nediplomatskega reagiranja diplomacije je torej viden uspeh slovenskega novinarstva.


02.04.2019

Kastrati

Težava, s katero se spopade uporabnik medijskih vsebin okoli prvega aprila, je, kako prepoznati, katera izmed novic je prvoaprilska šala. Včasih je bilo preprosto. Danes je zadeva veliko težja. Vse, kar objavijo mediji kot prvoaprilsko šalo, je v tem ponorelem svetu tudi mogoče in verjetno.


26.03.2019

Evro stati – inu obstati

Ker ne-govor našega predsednika vlade v evropskem parlamentu kar noče z jedilnika, si je vsa šarada zaslužila našo analizo. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


19.03.2019

Vladarica valov

Ponovno smo padli na realna tla, kjer je naš dvomilijonski kibuc sicer čudovito lep, a hkrati čudovito nepomemben. In ponovno je naša mednarodna pozicija v rokah, nogah in mišicah naših športnikov. Razen če …?


12.03.2019

Intelektualna lastnina neke parade

Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.


05.03.2019

Naprej zastava slave

O zastavo-vstopnici in nekaj zanimivih razpravah, ki jih takšna praksa prinaša oziroma vzpodbuja.


26.02.2019

Osnove maketarstva

"Kamor vsi, tja tudi mi!" V iskanje makete torej. Tiste makete, ki ponazarja veličastnost drugega tira. A iskali je ne bomo prozaično, kot to počnejo običajni mediji, temveč s slogom in dostojanstvom. Kajti do danes je že očitno, da ne gre samo za maketo; za izdelek iz kovine, lesa, nekaj žic in tekočih kristalov, temveč gre za mogočen simbol. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


Stran 12 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov