Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Deli Televizija MMC Radio Kazalo

Eppur si muove - In vendar se vrti

1002 oddaj

1002 oddaj


Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

Eppur si muove - In vendar se vrti

Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.


18.10.2021

Vrtinec energetske krize

Svet se je znašel v vrtincu energetske krize. Vsak dan dobivamo nove informacije o tem, kaj so vzroki zanjo, kako dolgo bi lahko trajala in kako naj se odzivamo nanjo. So njeni vzroki strukturne ali geopolitične narave? Po drugi strani smo priča visoki gospodarski rasti. Je to samo začasne narave ali pa svet postaja drugačen, kot smo ga poznali?

19 min 43 s

11.10.2021

Severna Irska in njen protokol

Čeprav sta od izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije minili že skoraj dve leti, je reševanje odprtih vprašanj po brexitu še vedno vzrok za številne napetosti med Londonom in Brusljem. Severnoirski protokol, del britanskega izstopnega sporazuma, s katerim so preprečili trdo mejo med Severno Irsko in Republiko Irsko, ki je članica Evropske unije, velja že devet mesecev, a njegovo izvajanje spremljajo številne težave. V Bruslju so napovedali, da bodo odprta vprašanja rešili do konca leta, v Londonu pa grozijo s prekinitvijo pogovorov.

20 min 9 s

04.10.2021

Evropska (ne)perspektiva Zahodnega Balkana

Države Zahodnega Balkana zdaj že desetletja poslušajo, da je njihova prihodnost v Evropski uniji. A širitveni proces zastaja. V Uniji zato, ker si mnogi širitve na revnejši in pogosto težavnejši del celine ne želijo, med kandidatkami in državami, ki bi to rade postale, pa želja po članstvu usiha, pogosto tudi reformna vnema. Na Brdu pri Kranju bosta Slovenija in Evropska unija gostili voditelje Severne Makedonije in Albanije, ki se, zdaj zaradi blokade Bolgarije, ne moreta začeti pogajati, etnično razklanih - najuspešnejše kandidatke Črne gore ter Bosne in Hercegovine, ki je še daleč od začetka pogajanj, ter Kosova in Srbije, ki sta zaradi registrskih tablic na administrativno mejo poslala policijo in vojsko. Prisluhnite, kako trdna in oddaljena je evropska perspektiva Zahodnega Balkana, kjer si – tako kot v preteklosti – želijo svoj vpliv širiti tudi mnogi drugi.

21 min 1 s

27.09.2021

Utrip srca evropskega združevanja

Tudi v Alzaciji je lansko pomlad najprej zastalo, nato pa se upočasnilo življenje. Strasbourg, ki mu mednarodne ustanove dajejo večkulturni značaj, le počasi dobiva staro podobo. Zdaj se tja vrača delo ene izmed osrednjih evropskih institucij - hoteli so polni, restavracije prav tako, na cesti gneča, v ušesa prihaja babilon jezikov. Naj se jim presedanje z bruseljskega na strasbourški sedež Evropskega parlamenta zdi nepotrebno, še vedno je večina meščanov zadovoljna s takšno evropsko podobo Strasbourga. Utrip v mestu je izmeril Luka Robida. Več v oddaji Eppur si muove In vendar se vrti.

16 min 10 s

20.09.2021

Boj za nasledstvo Angele Merkel

V Nemčiji bodo konec tedna parlamentarne volitve, ki pomenijo konec vladavine Angele Merkel in novo smer največjega evropskega gospodarstva. Troboj za nasledstvo Merklove se je med volilno kampanjo sprevrgel v dvoboj med kandidatom Socialdemokratov Olafom Scholzem in Arminom Laschetom iz Krščansko demokratske unije. Kandidatka Zelenih Annalena Baerbock, ki je bila na začetku tudi v igri za kanclerski položaj, je odpadla. Zakaj Nemčija še ni pripravljena na kanclerko iz stranke Zelenih, zakaj je socialdemokratski kandidat sprejemljivejši in kaj vse se bo z njim spremenilo v Nemčiji in Evropi, je v tokratnem Eppur si muove osvetlila dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.

23 min 8 s

13.09.2021

EU skozi francoske oči

Francija, ki je v procesu evropskega povezovanja od samega začetka, se pripravlja na predsedovanje Svetu Evropske unije. Ta projekt jo čaka v času vrhunca kampanje pred predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami, v času, ko se evropske teme izpostavljajo kar same od sebe, naj gre za vprašanje prihodnosti Evrope, spoštovanja temeljnih načel ali pa širjenja družine evropskih držav.

12 min 2 s

06.09.2021

Prihodnost Evrope

Kakšno Evropo si želimo in kaj so naše skupne vrednote in »evropski način življenja«? Medtem ko se po eni strani izpostavljajo razlike med vzhodnimi in zahodnimi članicami Unije, se po drugi strani zastavlja vprašanje o vlogi Evrope v svetu, ki zahteva skupno ukrepanje v boju proti grožnjam, kot so pandemija in podnebne spremembe. Njihove posledice bodo prizadele zlasti mlade, ki jih moramo bolj vključiti v evropsko demokracijo.

13 min 25 s

30.08.2021

Slovenec v Ameriki

Združene države Amerike so s svojim 245-letnim ustavno-pravnim okvirjem, ki se je razmeroma malo spreminjal, edinstveni primer družbe, ki se je znotraj tega okvirja ves čas spreminjala in iskala definicijo same sebe. Kaj pomeni biti Američan? Stalnica ameriške zgodovine je soočanje razlik in njihovo premoščanje. Od kolonialnega obdobja prek državljanske vojne do množičnega priseljevanja. Politika priseljevanja je bila od samih začetkov ZDA ena najbolj občutljivih in razdvajajočih tem. Obenem pa verjetno ni naroda na planetu, katerih pripadniki se ne bi v določenem trenutku izselili v Ameriko. Prinesli so sebe, postali del ameriške nacije in sprejeli njene vrednote. Tudi številni Slovenci, ki so se v Združene države Amerike začeli v večjem številu izseljevati v 80. letih 19. stoletja in nato v valovih do 70. let 20. stoletja, razpršeno pa še danes. Vsi ti rodovi bolj ali manj ohranjajo občutek slovenske identitete, obenem pa so seveda Američani.

20 min 39 s

23.08.2021

Zloraba krščanstva v politiki desnih populistov

NAPOVED: Metteo Salvini, Viktor Orban, Jair Bolsonaro, Vladimir Putin in Donald Trump – so vsem dobro znana imena politikov iz različnih držav sveta, ki pa imajo eno skupno točko: v svojih nastopih redno uporabljajo krščansko simboliko, citirajo Sveto pismo in vlečejo iz žepov rožne vence, pa čeprav je iz njihovega življenjskega sloga očitno, da sami niso verni. Zakaj torej? Kakšen politični rezultat lahko iztržijo s sklicevanjem na krščanske simbole? In zakaj jim sledi toliko ljudi? O vlogi, pomenu in uspehu populističnih političnih strategij, ki se sklicujejo na krščanske vrednote – v oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil naš rimski dopisnik Janko Petrovec. .

20 min 29 s

16.08.2021

Eppur si muove – In vendar se vrti

Na Kitajskem že od leta 2014 postopno in prostovoljno uvajajo sistem točkovanja družbenega ugleda, ki naj bi do leta 2025 postal obvezen. Gre za nagrajevanje in kaznovanje podjetij in posameznikov za dejanja, kot so prostovoljno delo v družbi ali pa neplačevanje obveznosti. Kitajska želi tako zagotoviti vladavino prava, saj ji v hitrem razvoju to doslej ni uspelo. Toda kritiki, predvsem z zahoda, trdijo, da gre za obliko vzpostavitve orwellovskega totalitarizma. Več o tem, ali imajo prav in ali smo tudi na zahodu tarče vse bolj obsežnega digitalnega nadzora, v oddaji Eppur si muove.

15 min 53 s

09.08.2021

Negotova prihodnost Afganistana

V Afganistanu se ob umikanju ameriških in drugih zavezniških sil krepi nasilje, talibani nadzorujejo vse več ozemlja. Vladne sile se le stežka upirajo njihovemu pohodu na oblast. Je mednarodna skupnost obupala nad to osrednjeazijsko državo? Se Afganistan vrača v temačno prihodnost? Lahko spet postane oporišče islamskega terorizma?

18 min 3 s

02.08.2021

Predvolilna Nemčija: Kakšen uspeh se obeta Zelenim na septembrskih volitvah?

Slaba dva meseca je do nemških parlamentarnih volitev, po katerih se bo po 16 letih vodenja Nemčije in narekovanja tempa Evropski uniji poslovila Angela Merkel. Nekaj časa je kazalo, da bosta stranka Zelenih in mlada, 40-letna Annalena Baerbock tisti, ki bosta nasledili Merklovo, a je po številnih spodrsljajih podpora Zelenim precej upadla. Kljub temu je ostala pri približno 20 odstotkih, kar je največ v zgodovini. Kaj je pripeljalo do tolikšne podpore stranki Zelenim, so to le okoliščine in vse večja skrb za podnebje in okolje ali je stranka Zelenih svoja stališča in delovanje prilagodila in spremenila tako, da je sprejemljiva tudi za volilno telo in da bi lahko postala vladna stranka?

21 min 5 s

26.07.2021

Podnebna kriza

Tudi to poletje poročamo o vročinskih valovih in novih vročinskih rekordih. Kanada je včasih veljala za državo, kjer prevladuje mraz, zdaj pa ni več tako – pred kratkim so na zahodu države izmerili skoraj 50 stopinj Celzija. Podobno velja za Skandinavijo, kjer so temperature sicer za zdaj še nižje in podobne tistim pri nas. Poleg vročine pa so Evropo hudo prizadele poplave, v katerih je v Nemčiji umrlo več kot 160 ljudi. Očitno je, da tudi Evropa ni pripravljena na podnebne spremembe. Predvsem pa je vse očitneje, kako nujen je prehod v brezogljično družbo.

15 min 46 s

19.07.2021

Leto dni po volitvah Belorusija še vedno v političnem krču

Po beloruskih predsedniških volitvah 9. avgusta lani je zlasti po silovitem uporu tako opozicije kot velikega dela državljanov kazalo, da avtokrat Aleksander Lukašenko politično ne bo preživel. Toda pokazalo se je, da se še bolj krčevito oklepa oblasti za vsako ceno. Z brutalnim in eksemplaričnim kaznovanjem civilne družbe ima na svoji strani še vedno ves represivni aparat, kriza pa kaže tudi prezir do državljanov. V oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil Miha Lampreht, analiziramo, zakaj je beloruski predsednik politično preživel in kakšne so možnosti, da ostane na oblasti tudi eno leto po pregovorno ukradenih predsedniških volitvah.

19 min 40 s

12.07.2021

Manjšina v Italiji – leto pozneje

Eno leto po obisku predsednikov Slovenije in Italije Pahorja in Mattarelle v Trstu in Bazovici so predstavniki slovenske manjšine enotnih misli, da se je razpoloženje v obmejnem prostoru še izboljšalo. Postopki vrnitve tržaškega Narodnega doma Slovencem sicer napredujejo počasi, a v pravo smer. Velik šok pa je za manjšino pomenilo zaprtje meje zaradi pandemije covida-19.

16 min 46 s

05.07.2021

Eppur si muove - In vendar se vrti

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

17 min 3 s

28.06.2021

30 let slovenske diplomacije

Ob 30-letnici slovenske države se kritično oziramo na nekaj zunanjepolitičnih dejavnosti, dosežkov pa tudi zamujenih priložnosti. Pred mikrofon smo povabili kritične mislece mlajšega rodu.

18 min 51 s

21.06.2021

Populacijska bomba se ni uresničila

Medtem ko so se države po svetu še v prejšnjem stoletju ukvarjale s predvidevanji strokovnjakov o tem, da bo vse hitrejše povečevanje števila prebivalcev pomenilo prehransko katastrofo, politične nestabilnosti in grožnjo zahodnemu kapitalizmu, zdaj politike in gospodarstvenike prevevajo nekoliko drugačni strahovi.  Ti se nanašajo na spoznanje, da se je reprodukcija prebivalstva začela občutno zmanjševati in da lahko do konca stoletja pričakujemo, da se bo rast obrnila navzdol, ko bo umrlo več ljudi, kot se jih bo rodilo. Spreminjanje starostne strukture prinaša številne izzive, kot so obremenjeni zdravstveni, pokojninski in socialni sistem. V oddaji Eppur si muove se bomo osredotočili na primere Italije, Združenih držav Amerike in Kitajske.

21 min 5 s

14.06.2021

Genocid, najhujši zločin proti človečnosti, različni pogledi

Sodba generalu Ratku Mladiću sproža številne pomisleke tako med tistimi, ki bi želeli prepovedati negiranje genocida v Srebrenici, kot tudi tistimi, ki dvomijo o pravičnosti sodb haaškega sodišča. Glavna sodnica je namreč v večini točk obtožnice izrazila ločeno mnenje. Kaj je genocid, s kakšnimi posledicami se spopadamo po njem in kakšne posledice lahko nosi država, odgovorna za ta najhujši zločin. O tem bomo govorili v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj, z njim pa se bosta pogovarjala strokovnjaka Vasilka Sancin in Damir Josipovič.

20 min 33 s

07.06.2021

Severna Makedonija v čakalnici EU

Severna Makedonija na začetek pogajanj z Evropsko unijo čaka že več kot 16 let. Vlada Zorana Zajeva je končala desetletni spor z Grčijo, a je morala spremeniti ime države in podpisati sporazum o dobrososedskih odnosih z Bolgarijo. V Skopju so bili prepričani, da ovir ni več, a je nato proces ustavilo več članic, ki so zahtevale novo metodologijo, zdaj pa ga je blokirala še sosednja Bolgarija. Ta zahteva priznanje, da sta makedonski narod in jezik le različici bolgarskega. Čeprav je Severna Makedonija, ki jo tarejo tudi trenja med Makedonci in Albanci, gospodarska kriza in množičen beg mladih, medtem postala članica Nata, je razočaranje veliko, navdušenje nad Evropsko unijo pa tako kot po celotnem Balkanu plahni. A upanje, da bodo v Bruslju zeleno luč prižgali še pred slovenskim predsedovanjem, vsaj za zdaj ostaja.

18 min 40 s

Stran 1 od 51
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov