Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nova turistična realnost med Savudrijo in Puljem

02.07.2020

Pogled na plaže hrvaške Istre v teh dneh bolj spominja na začetek junija, ko se začne predsezona, kot pa, da smo na začetku najbolj priljubljenih mesecev za poletne počitnice. Po plažah, avtokampih in turističnih naseljih se je med Savudrijo in Puljem sprehajal Gašper Andrinek.

Po plažah, avtokampih in turističnih naseljih od Savudrije do Pulja

Pogled na plaže hrvaške Istre te dni bolj spominja na začetek junija, ko se začne predsezona, kot pa na to, da smo na začetku najbolj priljubljenih mesecev za poletne počitnice. Hrvaška Istra je zelo priljubljena destinacija za slovenske turiste, nekateri so dejali, da se tam počutijo tudi bolj varne.

Okoli znamenitega savudrijskega svetilnika ni bilo ob mojem obisku niti ene počitniške prikolice, šotora ali avtodoma. Sredi sezone je v središču Umaga zelo težko dobiti parkirni prostor, zdaj s tem ni težav, tudi tik pri promenadi ne. Eden bolj priljubljenih avtokampov v bližini je že vrsto let Valkanela, med Funtano in Vrsarjem. Če se običajno tam tre slovenskih turistov, so v teh dneh na plažah redki. Kar sicer marsikomu ugaja. Po vseh avtokampih, tudi tako imenovanih pavšalistov, ni na pretek. Ob glavni cesti je marsikatero zimsko počivališče počitniških prikolic še vedno precej polno.

Vodilna epidemiologinja Zavoda za javno zdravje Istrske županije dr. Jasna Valić pravi, da ima Istra v teh dneh dobro epidemiološko sliko. Do zdaj so med turisti odkrili samo eno okužbo. Vseeno turiste opozarja, da morajo ves čas skrbeti za primerno varnostno razdaljo tako na plažah kot v vodi, za nošenje mask v zaprtih prostorih in za ustrezno higieno rok.

Direktor Zavoda za javno zdravje Istrske županije Aleksandar Stojanović, ki je tudi epidemiolog, kljub temu opozarja, naj vsak, ki bi opazil kakršne koli znake novega koronavirusa, najprej o tem obvesti tistega, pri katerem dopustuje, predvsem pa naj ne zapušča objekta, v katerem se nahaja, dokler ne dobi jasnih navodil. V primeru testiranja pa mora storitev plačati turist sam*. 1506 hrvaških kun oziroma približno 200 evrov, ki jih po besedah doktorice Valić pacient z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, dobi nazaj v matični državi.

Ob tem velja spomniti, da so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozorili, naj bodo ljudje pozorni pri sklenitvi komercialnih zavarovanj za tujino, če jim polica krije zdravstvene storitve, povezane z epidemijo covida 19.

So pa v Istri v samoizolaciji štirje Slovenci, ki so po prihodu na Hrvaško ugotovili, da so bili v Sloveniji v stiku z okuženim človekom. To so sporočili zavodu, ki z njimi zdaj ustrezno komunicira o nadaljnjih ukrepih. Za zdaj naj ne bi kazali znakov okužbe. O vsem tem so bili obveščene tudi epidemiološke službe v Sloveniji.

A turistična sezona ni obetala niti pred pojavom koronavirusa. Kar je v svoji raziskavi s kolegi na univerzi v Pulju ugotovil ekonomist in strokovnjak za turistiko Luka Jovanov: "Hrvaški turizem se preveč osredotoča na poletno sezono, kar bi bilo treba spremeniti in preusmeriti. Tako slaba turistična sezona, kot se obeta, za državo, kjer turizem in povezane dejavnosti predstavljajo 25 odstotkov bruto domačega proizvoda, lahko pomeni katastrofo."

* Pojasnilo: Odzvali so se na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer po poročanju STA pravijo, da so nad takšno izjavo presenečeni, zato so HZZO zaprosili tudi za uradno pojasnilo. Iz njega, kot navajajo, izhaja, da so stroški testiranja na novi koronavirus na Hrvaškem v ambulantah, ki so del javnega zdravstva, kriti na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, torej brez dodatnega plačila testiranega, razen seveda, ko je testiranje izvedeno na lastno željo (dopolnjeno: 2. 7. 2020 ob 15.10).


Zgodbe

238 epizod


Podkast Vala 202 z dodano vrednostjo. Poglobljeno in angažirano pripovedujemo zgodbe. Originalnih junakov, izjemnih dogodkov, drobnih in velikih zapletov. Zgodbe nekega časa, življenja in družbe.

Nova turistična realnost med Savudrijo in Puljem

02.07.2020

Pogled na plaže hrvaške Istre v teh dneh bolj spominja na začetek junija, ko se začne predsezona, kot pa, da smo na začetku najbolj priljubljenih mesecev za poletne počitnice. Po plažah, avtokampih in turističnih naseljih se je med Savudrijo in Puljem sprehajal Gašper Andrinek.

Po plažah, avtokampih in turističnih naseljih od Savudrije do Pulja

Pogled na plaže hrvaške Istre te dni bolj spominja na začetek junija, ko se začne predsezona, kot pa na to, da smo na začetku najbolj priljubljenih mesecev za poletne počitnice. Hrvaška Istra je zelo priljubljena destinacija za slovenske turiste, nekateri so dejali, da se tam počutijo tudi bolj varne.

Okoli znamenitega savudrijskega svetilnika ni bilo ob mojem obisku niti ene počitniške prikolice, šotora ali avtodoma. Sredi sezone je v središču Umaga zelo težko dobiti parkirni prostor, zdaj s tem ni težav, tudi tik pri promenadi ne. Eden bolj priljubljenih avtokampov v bližini je že vrsto let Valkanela, med Funtano in Vrsarjem. Če se običajno tam tre slovenskih turistov, so v teh dneh na plažah redki. Kar sicer marsikomu ugaja. Po vseh avtokampih, tudi tako imenovanih pavšalistov, ni na pretek. Ob glavni cesti je marsikatero zimsko počivališče počitniških prikolic še vedno precej polno.

Vodilna epidemiologinja Zavoda za javno zdravje Istrske županije dr. Jasna Valić pravi, da ima Istra v teh dneh dobro epidemiološko sliko. Do zdaj so med turisti odkrili samo eno okužbo. Vseeno turiste opozarja, da morajo ves čas skrbeti za primerno varnostno razdaljo tako na plažah kot v vodi, za nošenje mask v zaprtih prostorih in za ustrezno higieno rok.

Direktor Zavoda za javno zdravje Istrske županije Aleksandar Stojanović, ki je tudi epidemiolog, kljub temu opozarja, naj vsak, ki bi opazil kakršne koli znake novega koronavirusa, najprej o tem obvesti tistega, pri katerem dopustuje, predvsem pa naj ne zapušča objekta, v katerem se nahaja, dokler ne dobi jasnih navodil. V primeru testiranja pa mora storitev plačati turist sam*. 1506 hrvaških kun oziroma približno 200 evrov, ki jih po besedah doktorice Valić pacient z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, dobi nazaj v matični državi.

Ob tem velja spomniti, da so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozorili, naj bodo ljudje pozorni pri sklenitvi komercialnih zavarovanj za tujino, če jim polica krije zdravstvene storitve, povezane z epidemijo covida 19.

So pa v Istri v samoizolaciji štirje Slovenci, ki so po prihodu na Hrvaško ugotovili, da so bili v Sloveniji v stiku z okuženim človekom. To so sporočili zavodu, ki z njimi zdaj ustrezno komunicira o nadaljnjih ukrepih. Za zdaj naj ne bi kazali znakov okužbe. O vsem tem so bili obveščene tudi epidemiološke službe v Sloveniji.

A turistična sezona ni obetala niti pred pojavom koronavirusa. Kar je v svoji raziskavi s kolegi na univerzi v Pulju ugotovil ekonomist in strokovnjak za turistiko Luka Jovanov: "Hrvaški turizem se preveč osredotoča na poletno sezono, kar bi bilo treba spremeniti in preusmeriti. Tako slaba turistična sezona, kot se obeta, za državo, kjer turizem in povezane dejavnosti predstavljajo 25 odstotkov bruto domačega proizvoda, lahko pomeni katastrofo."

* Pojasnilo: Odzvali so se na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer po poročanju STA pravijo, da so nad takšno izjavo presenečeni, zato so HZZO zaprosili tudi za uradno pojasnilo. Iz njega, kot navajajo, izhaja, da so stroški testiranja na novi koronavirus na Hrvaškem v ambulantah, ki so del javnega zdravstva, kriti na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, torej brez dodatnega plačila testiranega, razen seveda, ko je testiranje izvedeno na lastno željo (dopolnjeno: 2. 7. 2020 ob 15.10).


20.10.2023

Rokodelci: Kovač Jože Krmelj

Nadaljujemo z drugo v seriji oddaj o rokodelcih, rokodelskih spretnostih in o fenomenih, ki danes komajda še obstajajo in s konkretno hitrostjo tudi že izginjajo. Znanje, ki ga premorejo mojstrice in mojstri tradicionalnih slovenskih obrti ni le bogata zakladnica kulturne dediščine, je tudi neizmeren vir navdiha, ki ob pospešeni masovni proizvodnji ohranja neskončen trenutek ustvarjalnosti.


21.10.2023

Dunaj: Antropologinja Caroline iz okrožja Ottakring

Lestvice kakovosti življenja postavljajo Dunaj na prvo mesto na svetu. Stanovanjska politika, socialna zaščita, promet, zelenost, varnost, kulturna ponudba … Kakšne praktične izkušnje življenja v avstrijski prestolnici pa se skrivajo za statistikami? Je res vse idealno? Katere dobre prakse bi lahko prenesli tudi v Slovenijo? Prva gostja posebne serije z Dunaja je Caroline Haidacher, antropologinja in urednica na ORF.


13.10.2023

Rokodelci: Posodar Franc Jaklič

Rokodelske spretnosti so fenomen, ki danes komajda še obstaja in s konkretno hitrostjo tudi že izginja. Znanje, ki ga premorejo mojstrice in mojstri tradicionalnih slovenskih obrti ni le bogata zakladnica kulturne dediščine, je tudi neizmeren vir navdiha, ki ob pospešeni masovni proizvodnji ohranja neskončen trenutek ustvarjalnosti. Posodar Franc Jaklič je eden od dveh pintarjev, ki danes v Ribnici še vedno izdelujeta lesene posode na tradicionalen način. Sicer pa suhorobarstvo še vedno živi, številna družinska podjetja se izdelave lotevajo strojno, peščica pa je takšnih, ki svoje znanje ohranja in še vedno izdelke izdelujejo ročno.


14.10.2023

NUK – svetišče znanja: Knjižnico vedno gradijo marljivi in odgovorni ljudje

V zaključku serije o Narodni in univerzitetni knjižnici Andreja Kozjek, ki v NUK vodi oddelek za zaščito in restavriranje, pripoveduje o reševanju pacientov, ki jih dobijo v svoje delavnice. Njen oddelek je vpet v številne delovne procese v knjižnici, sodeluje tudi pri nastajanju razstav, ki jih pripravljajo v NUK. V Plečnikovi palači je trenutno na ogled razstava Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne, dr. Marijan Dovič (ZRC SAZU), glavni avtor razstave, pa pove tudi to, zakaj raziskovalci radi razstavljajo v NUK. Žiga Cerkvenik, vodja službe za prireditve in promocijo NUK, opisuje bogato in burno zgodovino Narodne in univerzitetne knjižnice, njeno razvejano dejavnost in poslanstvo: "Knjižnico vedno gradijo ljudje. Vse, kar je povezano s pridobivanjem znanja, sloni na pridnih, vestnih, marljivih in odgovornih ljudeh." Tako je bilo nekdaj, tako je danes in tako bo tudi jutri.


13.10.2023

NUK – svetišče znanja: Vsak lahko v zbirki odkrije svoj diamant

Kaj v Narodni in univerzitetni knjižnici hranita zbirka drobnega tiska in sive literature ter zbirka slikovnega gradiva? Prva ima več kot pol milijona enot gradiva, druga dobrih 100 tisoč enot.


12.10.2023

NUK – svetišče znanja: NUK je knjižnica vseh Slovencev

Ali veste, da v Plečnikovi palači, v kateri domuje Narodna in univerzitetna knjižnica, živi čukec Nukec in da je Triglav visok 1399 pariških šestkratnih čevljev nad ljubljanskim horizontom? Skupaj odpremo težka vrata Plečnikove mojstrovine, ki simbolizirajo naporno pot do znanja.


11.10.2023

NUK – svetišče znanja: Izjemne zgodbe, ki človeka pretresejo

Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice hrani obsežne arhive slovenskih kulturnih ustvarjalcev, srednjeveški fond, ki obsega več kot 120 enot, gradivo novoveških rokopisov, ki ga sestavljajo rokopisi iz obdobja humanizma, renesanse in baroka ter rokopisi slovenskega ljudskega slovstva. Najstarejši rokopis v tej zbirki je star že okrog 1200 let. Skrbnik rokopisne zbirke je Marijan Rupert.


10.10.2023

NUK – svetišče znanja: Platnica bukle je iz bukve

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) hrani temeljno zbirko pisne dediščine slovenskega naroda. Ta vključuje vsa dela, ki so bila založena ali natisnjena v Sloveniji, se nanašajo na Slovenijo, so napisana v slovenskem jeziku oziroma so jih napisali slovenski avtorji. Zbirka slovenike ima status kulturnega spomenika, njena hramba pa je osrednja naloga nacionalne knjižnice, ki pridobiva nacionalno pomembno gradivo, kot univerzitetna knjižnica pa tudi znanstveno in študijsko literaturo. V drugi epizodi serije NUK – svetišče znanja Tatjana Pirc predstavlja knjižnične zbirke naše osrednje in največje knjižnice. Njen gost je Matjaž Lulik.


09.10.2023

NUK – svetišče znanja: Narodna in univerzitetna knjižnica je srce naše države

Irena Sešek, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi oddelek za pridobivanje gradiva, je izjemna strokovnjakinja na področju knjižničarstva. V pogovoru pripoveduje o poslanstvu NUK, njenih nalogah, zgodovini, pravilih, zakonodaji, predvsem pa o zbiranju gradiva in skrbi za našo pisno dediščino. Zbiranje obveznih izvodov publikacij se je pri nas začelo že daljnega leta 1807, ko so morali tiskarji in knjigotržci licejski knjižnici, predhodnici NUK, poslati po en izvod vsakega dela, ki je bilo natisnjeno na Kranjskem.


04.10.2023

Potovanje na robu noči - dokumentarec o ddr. Evgenu Bavčarju

"Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva."


03.10.2023

Potovanje na robu noči - dokumentarec o ddr. Evgenu Bavčarju

»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.


09.09.2023

Metelkova 30: Je to še prostor alternativne kulture?

V sklepni epizodi kritično pretresamo status in vlogo Metelkove 30 let po zasedbi. Je Metelkova sploh še avtonomni prostor alternativne kulture, še ohranja svoj nehierarhičen značaj delovanja, kakšna je njena vloga danes in kakšna prihodnost jo čaka? Razmišljajo: Miha Zadnikar, Rajko Muršič, Miha Blažič N'toko in aktivistka “Maja”, članica skvota Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona (PLAC).


07.09.2023

Metelkova 30: Elena Pečarič in najlepše metelkovske noči

Na Metelkovi ima že od zasedbe naprej svoje prostore YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. Predsednica Elena Pečarič se ob razstavljenih slikah Laure Ličer v Sotu 24,5 spominja začetkov, ko so se greli ob kuhanem vinu in z branjem poezije. Napredni študenti so po bivanju v zavodu šele na Metelkovi povsem zaživeli, nepozabne so tam preživete noči. Še vedno pripravljajo različne debate, razstave, si pomagajo, se družijo. Kaj pa je največji hendikep Metelkove?


07.09.2023

Metelkova 30: Umetnost (brez) zgodovinskega spomina

Zanimajo nas različne umetniške prakse, ki se izvajajo na Metelkovi. Spoznamo žonglerja iz Anglije in Kolumbije. Obiščemo atelje Nevena Korde nad Galerijo Alkatraz in z balkona opazujemo Trg brez zgodovinskega spomina, bližnje instalacije, mozaike in dela nemških rokodelcev. Kipar Marko Kovačič ob sveži stenski poslikavi Slavoja Žižka razmišlja o prednostih zunaj institucionalnega ustvarjanja. V ateljeju Anke Kočevar ugrabimo pripovedovalko pravljic Katjo Preša.


06.09.2023

Zdravstvo 3.0: Se vam zdi, da je politična volja zdravstvo izboljšati, preden se zruši?

V zadnjem delu serije Zdravstvo 3.0 povzemamo mnenja, predloge in vprašanja petih zdravnic in zdravnikov, s katerimi smo se pogovarjali o zdravju, zdravljenju in zdravstvu. Tatjana Pirc je odgovore in komentarje vztrajno iskala pri predsedniku vlade Robertu Golobu, ki začasno vodi tudi ministrstvo za zdravje.


06.09.2023

Metelkova 30: Monokel in Tiffany

Pri zasedbi Metelkove leta 1993 so sodelovali tudi aktivisti iz Škucovega Roza kluba, Magnusa in LL. Od takrat naprej v stavbi Lovci vedno nekdo dežura. Lezbični klub Monokel in gejevski klub Tiffany uspešno in praktično neprekinjeno delujeta že vrsto let. Na klubskem vrtu ob Masarykovi, pod brajdo iz Kranjske Gore, smo se srečali z aktualnima vodjema, Majo Pahor in Jernejem Škofom. Osrednja gostja je pisateljica Suzana Tratnik, dolgoletna lezbična aktivistka, ki je pomemben pečat pustila tudi na Metelkovi.


05.09.2023

Metelkova 30: Avtonomna glasbena scena

Analiziramo 30 let glasbene scene na Metelkovi. Koncertni presežki, napredek organizacije, produkcije in zvoka. Miha Zadnikar na debato pri klubu Jalla Jalla (blizu čisto nove skate “rampice”) povabi glasbenega kritika in jahača plošč Igorja Bašina-BIGorja. Na vrtu Gale Hale nas gosti Kaja Deskovič, v Menzi pri Koritu presežke izpostavi Samo Ljubešić. Tudi o tem, kako je spontano na Metelkovi nastopil Manu Chao in kako so na vratih enega izmed klubov odslovili Davea Lombarda, bobnarja skupine Slayer.


03.09.2023

Metelkova 30: Gostoljubna klubska scena in nje izzivi

Selimo se na klubsko in glasbeno sceno Metelkove. V 3. epizodo je Miha Zadnikar povabil Jasno Babić (Gromka) in Nika Drozga (Channel Zero). Nekaj malega tudi o historiatu, predvsem pa o vodenju klubov in organiziranju koncertov pred in po koroni. Kateri so glavni izzivi, težave, tudi zadovoljstva. Zakaj Metelkova in Slovenija med bandi veljata za neverjetno gostoljubni, kako je z iskanjem novih in mladih moči na Metelkovi, zakaj so si za nekatere probleme delno krivi tudi sami.


03.09.2023

Metelkova 30: Nina Kozinc o historiatu, pravilih in lastni ekonomiji

Mihi Zadnikarju se v 2. epizodi serije ob 30-letnici Metelkove pridruži Nina Kozinc. Konec osemdesetih let sta z Borutom Brumnom živela v enem izmed bivalnih skvotov v Berlinu, izkušnje sta prenesla tudi v Ljubljano. Zakaj je Metelkova bila in je še vedno fenomen in zakaj se ni znala vzpostaviti kot skupnost z lastno ekonomijo. Bi lahko bili uspešnejši z bolj jasno dogovorjenimi pravili?


01.09.2023

Metelkova 30: Miha Zadnikar in najlepše metelkovsko jutro

Ob 30-letnici Avtonomnega kulturnega centra Metelkova se akterji spominjajo zasedbe, razpravljajo o evoluciji, sedanjosti in prihodnosti območja, ki je močno zaznamovalo in spremenilo sodobno slovensko kulturo.


Stran 3 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov