Na pohorskih strminah se v poletnih mesecih že vrsto let pasejo teličke društva Pašna skupnost Pohorje. Čeprav na Mariborskem Pohorju zaradi precej nižje nadmorske višine, kot smo jih vajeni v alpskih pokrajinah, pravo planšarstvo ni bilo razvito, so pohorski kmetje v preteklosti živino prav tako pogosto gnali na pašo. V zadnjih letih je pašništvo na Pohorju nekoliko zamrlo, zdaj pa to dejavnost ponovno obujajo. Direktor Kmetijskega zavoda Maribor doktor Stane Klemenčič poudarja, da ima vsa Slovenija glede na topografsko sestavo več kot 60 odstotkov zelenih površin oziroma pašnikov in travnikov in to je naravni potencial za pašništvo: »To je treba izkoristiti. Živinoreja spada v hribovit svet, ker je to najcenejši način prireje in krmljenja živali. Gre za različne pašne živali. Največkrat sicer govorimo o govedu, pase pa se tudi drobnica, ki je sposobna še na ekstremnejših površinah očistiti in vzdrževati same površine. Paša ima dva učinka. Eden je ekonomski s stališča živinorejca, drugi je okoljski. Ne vidim cenejšega načina vzdrževanja krajine, predvsem tega hribovitega dela, ki je zanimiv za turiste.«

Okoli 30 plemenskih telic, ki se pasejo na 40 hektarjih površin – od t. i. trikotne jase in Bellevueja vse do smučarske proge Videc, pripada članom društva Pašna skupnost Pohorje. V njej je od leta 1995 združenih osemnajst rejcev, predvsem s Hočkega in Slivniškega Pohorja. Miran Bergauer s Hočkega Pohorja je predsednik Pašne skupnosti Pohorje že 20 let. Pravi, da si v tujini hribovskega turizma ne znajo predstavljati brez pašne živine: »Tudi pri nas obiskovalci Pohorja živali že sprejemajo kot del turizma. Prihajajo šole v naravi, gostimo tudi pašne skupnosti iz drugih držav.« Ob tem pa Miran Bergauer nekoliko razočaran pove, da še vedno ni pravega povezovanja med tistimi, ki ustvarjajo pohorski turizem. Sprašuje se, zakaj to uspeva Rogli, zakaj lahko lepo živi Gorenjska, čudovitemu Pohorju le streljaj od mesta, z vsemi lepotami, pa to ne uspe.

Kmetija Potočnik nekoč med rejci Pohorje beefa

Pred okoli dvema desetletjema so se rejci goveda povezali in pod blagovno znamko Pohorje Beef začeli prodajati mlado goveje meso živali, starih od 8 do 10 mesecev, vzrejenih na naravi prijazen, ekološki način na prostranih travnatih površinah Pohorja in Kozjaka. Najprej je pod blagovno znamko meso tržilo okoli 100 pridelovalcev, že kmalu je število upadlo, danes je blagovna znamka praktično izginila.

Na ekološki kmetiji Potočnikovih na Hočkem Pohorju se z živinorejo ukvarjajo več desetletij in gospodar kmetije Branko Potočnik je prepričan, da je paša za telice nekaj najboljšega. Njegova kmetija je sodelovala pri reji goveda blagovne znamke Pohorje beef. Prepričan je, da je bila to perspektivna blagovna znamka in da sami še vedno govedo vzrejajo po ekoloških standardih, ki veljajo za pridelavo Pohorje beefa, ob tem še poudarja, da zdaj pač čakajo na boljše čase. Ti se pašništvu na Mariborskem Pohorju zagotovo obetajo, še zlasti, če se bodo Pohorci znali med seboj povezati.