Kruh velja za osnovno življenjsko dobrino, ki lahko poleg vode človeku kratkoročno omogoči golo preživetje. S kulturnega vidika kruh predstavlja močan gospodarski sektor v Evropi. V okviru spodbud prehranske varnosti EU-ja podpira tudi proizvodnjo brezglutenskega kruha in drugih pekovskih izdelkov. V Sloveniji smo pred štirimi leti dobili svojo prvo brezglutensko pekarno, ki je za širjenje svojega poslanstva prejela tudi podporo EU-je.
Pekarna Vitapek je prva pekarna v Sloveniji, kjer dnevno pečejo svež brezglutenski kruh brez konzervansov po naročilu. Pekarna se je po požaru konec leta 2018 z Goričkega preselila v prostore nekdanje Škrabanove pekarne v Murski Soboti. Svoja vrata je odprla v začetku tega leta.
Po besedah idejnega vodje in lastnika Boruta Perkiča je tovrstna peka pri nas še zmeraj bolj ali manj v začetni fazi: ,,Ogromno ljudi še sploh ni poznalo oz. ni slišalo za tovrstni kruh, zato vidim priložnost za naprej, da se nekako povežemo in predamo svoje znanje ostalim. V lanskem letu smo bili v sklopu evropskega projekta na sejmu pekarske opreme, kjer smo se povezali s peki iz drugih držav. V prihodnje tako načrtujemo izobraževanja in delavnice na področju peke brezglutenskih izdelkov.''
Pekarna je bila v letih 2017-2019, natančneje do konca avgusta lani, vključena v Erasmus+ projekt ''Boljši peki za evropski trg''. Šlo je za inovativno partnerstvo na področju izobraževanja mladih in odraslih, pri čemer so sodelovali z Ljudsko univerzo Lendava, ki je bila osrednji slovenski partner.
,,Prva naloga projekta je bila vzpostaviti javno-zasebno partnerstvo z enim od pekarn oz. strokovnjakov na področju peke in že zaradi same specifičnosti pekarne smo se odločili za pekarno Vitapek. Poleg tega, da je nekdo strokovnjak na svojem področju je izjemno pomembno, da primere dobre prakse v Sloveniji tudi širimo v druge države,'' pove Rahela Hojnik Kelenc, direktorica Ljudske univerze v Lendavi.
Poleg Slovenije so v projektu sodelovale še Italija, Grčija, Romunija, Turčija in Latvija.
Temeljni cilj projekta je bil izboljšanje kurikuluma za poklicno usposabljanje pekov, sodelovanje s predstavniki proizvajalcev pekarske tehnologije ter prilagoditi nacionalna usposabljanja pekov tako, da bodo ustrezali zahtevam evropskega trga.
V okviru usposabljanja po programu za peke ob zaključku katerega lahko posameznik prejme potrdilo za nacionalno poklicno kvalifikacijo so pripravili tudi priročnik.
,,Dodal se je novi modul oz. smo ga razdelili na število ur, ki so predvidene za usposabljanje v različne module. Pomembno je, da smo naredili priročnik tako za učitelje kot za naše udeležence, ki govori o uporabi pekovske opreme, tako v pekarnah, kot tudi v manjših obratih. Doslej tega v našem programu namreč ni bilo,'' pojasni Hojnik Kelenčeva.
Po besedah Rahele Hojnik Kelenc so pri Ljudski Univerzi v Lendavi v času izvajanja projekta ''Boljši peki za evropski trg'' sicer sledili bolj nacionalnim kot evropskim smernicam, kljub temu, da sta slovenska in evropska zakonodaja zelo dobro usklajeni: ,,Potrebno je bilo slediti smernicam, ki usklajujejo usposabljanje za potrebe potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Sicer pa vsi vemo, da v pekarne vstopamo po evropski zakonodaji, vključno z urejenim haccpom itd.''
Med projektom so vse sodelujoče države izvedle tudi raziskavo za primerjavo kurikulov sodelujočih držav, s pomočjo katere se bodo le-ti lahko še dodatno izboljšali.
Strategija Evropa 2020 opredeljuje med drugim tudi številne izzive za živilsko industrijo, vključno s kakovostno pripravo hrane, kar upoštevajo tudi v pekarni Vitapek, pove Perkič: ,,Posebne tehnologije za način, ki ga mi izvajamo, ni, zato so naše roke vredne zlata. Če želiš izdelovati takšne izdelke, žal večina strojev, ki jih uporabljajo v klasični pekarni, ne pride v poštev. Recepture smo dopolnjevali kar dve leti in pol, za čemer trdno stojimo.''
Na začetku je pekarna ponujala tri vrste kruha (bel, ajdov in rustik kruh s semeni), ki pa se po okusu niso razlikovali od klasičnih kruhov. Danes ponujajo skoraj 40 vrst pekarskih izdelkov.
Kupci lahko slednje prevzamejo v pekarni, kupijo v trgovinicah z zdravo prehrano ali pa ga jim pošljejo po pošti. Imajo tudi nekaj stalnih naročnikov, s svojimi izdelki pa oskrbujejo več šol in vrtcev po vsej Sloveniji, še doda Borut Perkič, idejni vodja in lastnik butične pekarne Vitapek, v kateri sta trenutno zaposlena dva peka: ,,Imamo veliko pekovskih peciv tudi zaradi tega, ker smo otrokom ponudili drugačne izdelke in ne zgolj pakiran kos kruha, na katerega so bili še do pred dvema letoma vajeni. V ponudbi imamo sirove štručke, štručke s sezamom, z makom, čokoladne žepke, buhtlje, pice... V naši zgodbe ni v ospredju samo gluten, temveč se izogibamo vseh drugih alergenov, vključno z laktozo, sojo, kazeinom...''
Do požara leta 2018 je bila pekarna s svojimi izdelki vsaj enkrat tedensko prisotna skoraj po vsej Sloveniji. V tem času so se povezali s kranjskim podjetjem Lincer, ki že več kot dvasjet let ponujajo tudi brezglutenske izdelke.
Lidija Petković, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope @euranetplusslovenija
