Slovenija sodi v skupino držav, kjer je industrija še vedno ključni motor gospodarskega razvoja. Po skoraj 24-odstotnem deležu industrije v celotnem gospodarstvu, se Slovenija v Evropski uniji uvršča na tretje mesto, za Irsko in Češko, kar nakazuje, da je slovenska industrija v dobri kondiciji.

Glavni analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije, g. Bojan Ivanc meni, da je slovenska industrija pravzaprav na drugem mestu v EU, »saj imajo Irci zelo veliko globalnih patentov, ki pa jih ne razvijejo sami, vendar jih predstavljajo kot neopredmetena sredstva multinacionalk. Njihov visok delež je zato precej zavajajoč, tako da ima Slovenija tradicionalno industrijsko bazo kot Češka.«
Bojan Ivanc pravi, da se je izvoz slovenske industrije v zadnjem desetletju podvojil, hkrati z rastjo izvoza se je podvojil tudi izvoz storitev vezanih na industrijo. »Konkretno lahko govorimo o transportu, tako da so se podvojili tudi prihodki od transporta, pri čemer ta transport ne opravlja zgolj aktivnosti za slovensko industrijo, opravlja jih tudi za druge sektorje in za naročnike iz tujine. V izvoz se je usmerilo tudi gradbeništvo, ki je izvozne prihodke v zadnjem desetletju podvojilo. Lahko rečemo, da je bilo v zadnjem letu približno 30 oz. 31 milijard evrov izvoženega blaga in konkretno za okoli 8 milijard storitev. Z vidika same dobičkonosnosti proizvedenih izdelkov oz. izvoza pa ugotavljamo, da je bruto marža v industriji ostala nekje na podobni ravni v zadnjem desetletju, tako da predvsem z vidika zaslužka pri izvozu morda nismo naredili večjih korakov naprej. Trend je v zadnjih treh letih vseeno obrnjen navzgor. Tudi zadolženost je zgodovinsko najnižja, kar je v bistvu dobra popotnica za samo dejavnost v prihodnjih letih,« pojasnjuje Bojan Ivanc.

Gonilna sila industrije so visokotehnološke dejavnosti, predvsem farmacija in elektro industrija. »Govorimo o izdelkih, katerih razvoj traja dlje časa, kamor je potrebno vlagati visoke izdatke za raziskave in razvoj. To so dejavnosti, ki jih izvajajo nekoliko večja podjetja, ki se zavedajo, da rezultat ni dosegljiv že v naslednjem letu, ampak šele čez 5, 10 let. Tudi za EU velja podobno kot za Slovenijo, torej visokotehnološke dejavnosti so tiste, zaradi katerih industrijska proizvodnja narašča veliko hitreje kot pri ostalih panogah.«

In kateri so največji izzivi za slovensko industrijo v prihodnosti?

»Eden izmed ključnih izzivov je vlaganje v raziskave in razvoj in ključna težava je, da so vlaganja koncentrirana na dve dejavnosti, to sta farmacija in elektro industrija. Znotraj teh izdatkov se daje premalo pozornosti novi opremi, več pozornosti gre k stroškom dela raziskovalcev. Izziv za slovensko industrijo je tudi pomanjkanje izkušenih delavcev. Del industrije to rešuje s priseljevanjem ljudi, vendar na področju zahtevnejših, strokovnih del, je pomanjkanje prisotno že dlje časa. Zato je segment izobraževanja zelo pomemben,« pojasnjuje Bojan Ivanc in dodaja: »Stik podjetij se z izobraževalno sfero v zadnjih letih krepi, kar je prav, vendar pot od študenta, do strokovnjaka, da lahko prispeva k dodani vrednosti v podjetju, traja vsaj od 5 do 6 let. Izziv slovenske industrije so tudi izhodne investicije, teh je 15% BDP-ja, kar je relativno malo.

Na dolgi rok bi bilo dobro, da podjetja pri nas, tako kot v Nemčiji, ohranijo razvoj in zahtevnejša delovna mesta za enostavnejšo proizvodnjo. Pomembna je tudi prodajna in poprodajna mreža, tukaj se naša podjetja naslanjajo bolj na lokalne partnerje, kar na koncu pomeni nekoliko nižjo maržo, kot bi bila v primeru, da bi podjetja sama obvladovala celotno verigo vrednosti,« zaključuje glavni analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije, Bojan Ivanc.

Projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope

@euranetplusslovenija