Traffic hotline 080 80 15

17. Jan 2020 at 10:39 Slovenija, EU Euranet Plus

Kulturno udejstvovanje v EU upada

Evropska komisija ugotavlja, da v EU v zadnjih letih upada obisk kulturnih prireditev
Foto: Mediaspeed/Borut Cvetko
Foto: Mediaspeed/Borut Cvetko

Evropska komisija ugotavlja, da v EU v zadnjih letih upada obisk kulturnih prireditev. Izsledki raziskav o razvoju občinstev kažejo, da zlasti mlajši od 26 let v gledališče zahajajo večinoma naključno. Zato je za gledališča nujno, da začnejo posvečati ustrezno pozornost načrtnemu razvoju občinstev. Tega se zavedajo tudi v SNG Maribor, kjer mladim pomagajo pri razumevanju gledališke umetnosti.

Nova evropska agenda za kulturo, ki jo je Evropska komisija sprejela maja 2018, poudarja pomen kulture in ustvarjalnosti za družbo in konkurenčnost evropskega gospodarstva. Pri oblikovanju smernic za večje kulturno udejstvovanje evropskih državljanov, zlasti mladih, je velik poudarek na razumevanju kulturnih vsebin, vrednot in raznolikosti, česar se zavedajo tudi številne slovenske kulturne institucije, med njimi tudi SNG Maribor.

Mojca Redjko, programska sodelavka Festivala Borštnikovo Srečanje za Mlado in Študentsko gledališče in programska vodja projekta kulturno-umetnostne vzgoje Prvi prizor v SNG Maribor o pomenu umetnosti in kulture: ,,Srečevanje z umetnostjo prinaša tudi srečevanje s simbolnim jezikom, odmika nas od vsakdanjega pragmatičnega sporazumevanja, prestavlja v nek vzporedni prostor, ki predstavlja nek naš idejni svet. Slednji pa je podlaga za vse o čemer razmišljamo, kar načrtujemo in počnemo, spodbuja ustvarjalnost, ključni vpliv ima na razvoj empatije, ki pa je podlaga za vzpostavljanje zdravih medčloveških odnosov.'' Redjkova poleg tega izpostavi tudi pomen srečevanja z estetiko in lepoto, kar nam lahko zagotavlja kvalitetnejše življenje.


Da se je za večjo blaginjo treba bolj posvetiti potrebam mladih je navedeno tudi v delovnem načrtu Sveta za področje kulture 2019–2022.

,,Potrebno je začeti zgodaj. Mlade je potrebno navajati na obiskovanje gledališča in srečevanje z gledališčem, na razumevanje gledališča kot samoumevnega prostora v življenju. Tako kot gremo na sprehod, lahko gremo tudi na gledališko predstavo. Slednje počnemo zelo celovito, ne zgolj z repertoarnim snovanjem kakovostnih predstav za mlade, temveč tudi s številnimi raznovrstnimi spremljevalnimi vsebinami.''

Z upadom obiska kulturnih prireditev se soočajo vse države članice EU. Razmere so najbolj kritične zlasti v južni in vzhodni Evropi, kjer dva od petih prebivalcev v letu dni nista bila na nobenem kulturnem dogodku. Kot glavne razloge za neudeležbo na kulturnih dogodkih navajajo pomanjkanje zanimanja, časa ali denarja. Številne statistike evropskih raziskav o razvoju občinstev kažejo več kot 20% upad obiska kulturnih prireditev vključno z gledališko publiko, pa vendar je stanje pri mladih bolj optimistično, pojasnjuje Redjkova: ,,Sprotne dnevne, tedenski oz. letne statistike kažejo, da obisk mladih v gledališču ne upada. V mislih imam najmlajše občinstvo, tj. otroke v predšolskem obdobju. Nesporno je velik obisk v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Težave se pojavijo kasneje, v 7., 8. in 9. razredu osnovne šole, ko so na račun drugih dejavnosti oz. vsebin, kulturne vsebine odrinjene na stran. Tukaj gre seveda za vprašanje posameznega vodstva šole, v veliko primerih pa ugotavljamo, da se je potrebno bolj potruditi pri prepričevanju vodstva šol za odločanje obiskovanje gledališča.''

V okviru projekta Prvi prizor veliko truda vlagajo tudi v usposabljanje mentorjev, tj. strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih, tako v osnovnih kot srednjih šolah. Pri tem se zelo uspešno povezujejo tudi z Univerzo v Mariboru.

Po besedah Redjkove so na EU ravni sprejetega ukrepa o načrtnemu razvoju občinstev v SNG Maribor v času Borštnikovega srečanja organizirali tudi mednarodno konferenco, na kateri so predstavili kompleksnost tega procesa: ,,Ta strategija ne obsega zgolj programskega snovanja, temveč povezuje vse službe, enote, različne delovne okvire znotraj posamezne institucije, od oglaševanja, inovativnih nagovorov, prodaje vstopnic, marketinga. Pri tem gre seveda za resno strokovno nadgradnjo zahteve, ki se je začela pred leti za zagotavljanje dostopnosti, kot omogočanje sploh nekega povečanega interesa za določeno vsebino.''

Vse strategije razvoja občinstev temeljijo na tem, da ne delajo več za gledalce, temveč skupaj z njimi, pove Redjkova in doda: ,,Pomembno je vključevanje občinstev v vse faze snovanja. Neko manjšo skupino oz. posameznike iz neke določene skupine občinstev je potrebno nagovarjati ves čas, zlasti zato, da se spremljajo tudi njihove potrebe, ne samo želje.''

Kot konkreten primer pomoči mladim pri razumevanju gledališke umetnosti, Redjkova spomni na preverjanje razvoja posebne metode komuniciranja gledališča po načelu vrstniki vrstnikom. Pri tem so ugotovili, da je vrstniško nagovarjanje še kako mogoče: ,,Skupina mladih je s svojim delom nadaljevala tudi po zaključenem šolanju. Danes so ti mladi študentje, obiskujejo predstave, pripravljajo zapise o predstavah, ki so dostopni na spletni strani. Gre pa za interpretacije oz. posredovanje lastne izkušnje gledanja predstave. Pri tem se ne izmikajo kritičnim opazkam, predvsem pa so se naučili, da lahko te posamezne vtise zaokrožijo v celovito doživetje, ki seveda ne narekuje pravilnega gledanja drugim, lahko pa je motivacija tem, problematik, zanimivih prizorov, posebnosti v predstavi, ki so vredne ogleda itn.''

Petletni projekt Prvi prizor – gledališče kot prostor učenja simbolnih jezikov je sofinanciran s strani Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada in slovenskim Ministrstvom za kulturo.

Omenjen projekt se zaključi novembra leta 2021. V zaključni fazi nameravajo predstaviti interaktivno aplikacijo na primeru Slovenskega narodnega gledališča in njegove sestave, še doda Mojca Redjko, programska sodelavka Festivala Borštnikovo Srečanje za Mlado in Študentsko gledališče in programska vodja projekta kulturno-umetnostne vzgoje Prvi prizor v SNG Maribor: ,,Aplikacija bo prikazala ustroj gledališča kot organizacije, kot sistema posameznih enot, po načelu faz v ustvarjalnem procesu. V teh virtualnih prostorčkih bomo puščali odprta okenca za vsebine, ki jih bodo pripravili otroci in mladi, njihove refleksije, poustvarjanja po ogledih itd.''


Lidija Petković, projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope
@euranetplusslovenija #EuranetPlusSlovenija

Lidija Petkovič