Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred dnevi so se v Ilirski Bistrici srečali učenci 3. razreda tamkajšnje osnovne šole Dragotina Ketteja in učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika iz Pulja. Druženje v šolskih klopeh in kasneje ob sprehodu po mestu sta organizirali učiteljici Vida Srdoč in Nevica Iskra. Neposredni stiki so tisti, ki še bolj povezujejo, sta prepričani pobudnici tkanja čezmejnih vezi med osnovnošolci. Tokrat nista sodelovali prvič. Stike med otroki vzpodbujata že vrsto let.
Srednje šole v Gorici s slovenskim učnim jezikom v letošnjem letu obiskuje nekaj manj kot 300 učencev. Vpisi za prihodnje šolske leto kažejo, da bo šolske klopi zasedlo približno enako število dijakov. Zamejske šole poleg maloštevilnih razredov odlikuje tudi večkulturnost. V zadnjih letih jih ne obiskujejo le dijaki iz slovensko-italijanskih ali povsem italijanskih družin temveč tudi drugih narodnosti. Podatke je zbrala Nataša Uršič.
Velikonočni prazniki so bili tudi za naše rojake v Splitu posebna priložnost, ko se po stari navadi zberejo, obnovijo ustvarjalni čas od septembra do pomladi in utrdijo pot do izteka delovnega leta. Več o tem, kaj vse so v društvu, ki je še posebej ponosno na mladi rod, že naredilo in kakšne načrte še imajo v tem letu, je Ljubi Sušanj za Radio Koper povedala Vera Hrga iz SKD Trigav Split.
Učence tretjega razreda Osnovne šole Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice so obsikali učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika iz Pulja. Skupaj so sedli v šolske klopi, medsebojne vazi pa so tkali tudi ob druženju na sprehodu skozi mesto.
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je pristojna za opravljanje nalog, ki se nanašajo na: – spremljanje stanja pri Slovencih v zamejstvu in po svetu; – spremljanje sodelovanja organizacij civilne družbe s Slovenci v zamejstvu in po svetu; – sooblikovanje politike Republike Slovenije na področjih, ki zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu; – ustrezno vključevanje problematike Slovencev v zamejstvu in po svetu v zakone, kjer je to potrebno; – zavzemanje za interese Slovencev v zamejstvu in po svetu pri sooblikovanju in sprejemanju državnih proračunov Republike Slovenije; – sooblikovanje in predlaganje programov nacionalnega interesa na področju skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu; – oblikovanje stališč do posameznih vprašanj s tega področja; – informiranje Državnega zbora o splošnih in konkretnih problemih, s katerimi se srečujejo Slovenci v zamejstvu in po svetu; – skrb za odpravljanje težav pri Slovencih v zamejstvu in po svetu ter upoštevanje njihovih mnenj in predlogov; – spremljanje izvajanja politike Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu s strani organov izvršne oblasti.
Mačkolje, kraj v občini Dolina na tržaškem krasu, so bile od nekdaj znane po češnjah. Vsako leto konec maja, že več kot 50 let, tam priredijo tradicionalni praznik češenj. A domačih češenj je na njem iz leta v leto manj. Družbene razmere so eden od krivcev za to, da so v Mačkoljah gojenje češnjevih dreves z leti postopno opuščali. In tako so iz kraja izginjali češnjevi cvetovi. Na pomlad zacveti le še kakšno posamezno drevo. Slovensko prosvetno društvo Mačkolje je v želji, da bi ponovno oživili gojenje češnjevih dreves, pripravilo pobudo, ki so jo poimenovali Mačkolje – vas češenj. Pridružili so se jim tudi čebelarji Društva slovenskih čebelarjev Trst, ponovno zasaditev teh sadnih dreves je podprla tudi občina Dolina. Slovensko prosvetno društvo Mačkolje vsaki družini oziroma vsaki hiši v vasi podarja sadiko češnje. V upanju, da se bodo te dobro prijele in da bo pogled na Mačkolje prihodnjo pomald spet tako kot nekoč, obarvan v nežne barve češnjevih cvetov. Foto: Aljoša Novak
V Pulju je bilo v soboto slovesno, kot že dolgo ne. Deseti rojstni dan sta praznovala Mešani pevski zbor Encijan in kreativna delavnica, ki delujeta pod okriljem Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja.
Dan slovenske kulture 2016 – prireditev, na kateri so podelili t.i. zamejske Prešernove nagrade.
V zadnjih decembrskih dneh so v Lovranu slovesno obeležili 10 let delovanja tamkajšnjega Slovenskega kulturno-prosvetnega društva Snežnik. V galeriji Laurus so na ogled postavili ročna dela, ki so jih skozi desetletje izdelale članice kreativne delavnice, v goste so povabili Slovence, ki živijo na drugih koncih Hrvaške in Slovence iz matične domovine. Nad odzivom so bili navdušeni. O prerezu desetletja se je s članicami in člani društva Snežnik pogovarjala Barbara Kampos.
Slovenski športniki iz sosednjih držav so predstavili doseženo v letošnjem v letošnjem letu. po uspehih prednjačijo Slovenci v Italiji in na avstrijskem Koroškem, v Porabju je zaradi manjšega števila športnikov, uspehov manj. Reportažo je pripravil Primož Čepar.
Glasbena matica je v Kulturnem domu v Trstu počastila pomemben jubilej. 70 let od njene ponovne vzpostavitve po 2. svetovni vojni. Združeni otroški pevski zbor, pri klavirju Jan Grbec, zborovodja Neda Sancin.
Je otroška oddaja, sestavljena iz spleta otroških televizijskih zgodb, animacij in pravljičnih utrinkov. V njej mali vedoželjneži izvejo obilo modrosti iz domače in tuje kulturne zakladnice. Odkrijejo, kako lahko izdelamo zmaja iz lista ali mačjo hiško iz kartonaste škatle, obiščejo tkalsko delavnico na Tržaškem, spoznajo malo medvedjo lutko in se pozabavajo s slikovito animacijo priljubljene pravljice “Trnuljka”. Nikakor ne gre zamuditi pravega televizijskega biserčka, kratkega filma “Koderček in Teodor”, o dogodivščinah nagajivega rdečelasega fanta in njegove pogumne prijateljice ovčke.
Mobilnost dijakov in študentov postaja ena najpogostejših oblik mednarodnega sodelovanja na področju šolstva. Izmenjava znanj in idej ter povezovanje s tujimi učenci predstavlja pozitivno in koristno izkušnjo. Ko pa se za šolanje v tujini odločijo zamejski dijaki, lahko tujino predstavlja tudi Ljubljana. V okviru programa Slovenskega izobraževalnega konzorcija, ki mu na kratko pravimo Slovik, se je letos tja odpravilo šest dijakinj in en dijak iz Trsta in stare Gorice. Na Ekonomski gimnaziji na Roški in v Dijaškem domu Ivana Cankarja jih je obiskala Kaja Šašek.
V Hrvaški Istri ta teden potekajo že tradicionalni Dnevi slovenske kulture. Pred osmimi leti so vzniknili v Pulju, zadnja tri leta pa, na pobudo Slovenskega kulturnega društva Ajda iz Umaga, potekajo v vseh istrskih mestih, kjer domujejo slovenska kulturna društva
Nova številka Sopotij-glasila slovenske skupnosti na Reki in v Panonsko goranski županiji prinaša veliko zanimivih člankov o delu in življenju naših rojakov. Pisanje smo povezali z letošnjimi načrti in prosili predsednika Slovenskega kulturnega društva Bazovica Reka- Zvonimirja Stipetiča, da nam jih opiše. Z njim se je pogovarjala Ljuba Sušanj.
Predsavljamo vam in vas vabimo na prireditev, ki jo pripravljata Radio Koper in ORF - slovenski program iz Celovca. Druženje glasbenikov, ki imajo radi domačo glasbo, bo to soboto, 24. okotobra, ob 19.00, v Svetem Antonu pri Kopru. Kdo so domači nastopajoči in kdo gostje, ki k nam iz Avstrije prinašajo svojo koroško in štajersko ljudsko pesem? Prisluhnite oddaji. Pripravila jo je Smilja Baranja.
Konec oktobra bo Društvo porabska mladina upihnilo prvo »uradno« svečko na torti. V letu dni so mladi Porabci, v društvu je trenutno štirideset članov, z velikimi koraki prehodili pomembno pot povezovanja mladih Slovencev v Porabju, povezovanja z mladimi rojaki iz Slovenije in mladimi Slovenci iz sosednjih držav. Predvsem pa smelo korakajo proti zastavljenemu cilju – ohranjanju slovenskega jezika in identitete. S predsednico Društva porabska mladina, Martino Zakocs se je pogovarjala Barbara Kampos.
Osebna video izkaznica portala “Slovenci v sosednjih državah”.
Dokumentarni film Max Fabiani v Trstu, ki sta ga pripravila Fabio Malusà in Marco Pozzetto je sprehod skozi Fabianijeva arhitekturna dela, ki jih je zasnoval in zgradil v srednjeevropskem prostoru in predvsem v Trstu.
V največji slovenski vasi na Madžarskem, na Gornjem Seniku, so odprli slovensko vzorčno kmetijo. Gre za projekt, za katerega je denar prispevala naša država, pomagal pa naj bi k ponovnemu oživljanju porabskega podeželja. Kmetijo si je ogledal dopisnik TV Slovenija, Bojan Peček.
Neveljaven email naslov