Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vse odkar so postale vodilna geopolitična sila, skušamo po vsem svetu razumeti ne le zunanjo politiko, ampak tudi notranje dogajanje v Združenih državah. Če nam pri tem lahko pomagajo sociologi in politologi današnjega časa, pa je toliko bolj nenavadno, da nam odličen vpogled v notranja protislovja ameriške družbe lahko ponudi tudi pisanje pisatelja, ki se je pred več kot 100 leti v Združene države preselil iz naših krajev. V tokratni Ars humani se bomo zato Združenim državam približali prav skozi heterogeno zbirko avtobiografskih utrinkov, misli, esejev in opazovanj Louisa Adamiča, naslovljeno Moja Amerika: 1928-1938, ki je v dveh zvezkih nedavno izšla pri založbi Sophia. Kako je Adamič videl ameriško družbo v 30-ih letih preteklega stoletja - ko so se spričo velike ekonomske krize vse tamkajšnje rasne, razredne in politične napetosti izrisale še močneje kot prej - bomo govorili s prevajalko Moje Amerike, novinarko Kristino Božič ter piscema spremnih besed k Adamičevemu delu, asistentom na Oddelku za kulturno zgodovino Fakultete na humanistiko Univerze v Novi Gorici dr. Milanom Mrđenovićem ter literarnim zgodovinarjem Blažem Gselmanom. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Združena ekipa RTV Koper Capodistria in RAI FVG-FJK je v goriškem Kulturnem domu posnela koncert z naslovom Božična zgodba, na katerem so nastopili pevci Matjaž Kumelj, Nuša Derenda, Tatjana Mihelj in Ladybugz (Katja Kovačič, Nastja Vodenik, Ana Marčun) ob spremljavi Big Banda GD Nova pod taktirko Blaža Pahorja. Premierno so se na Goriškem predstavili z božično-novoletno obarvanim sporedom, ki vključuje mednarodne (Let It Snow, Jinge Bells, White Christmas itd.) in slovenske zimzelene melodije (Bela Snežinka, Silvestrski poljub, Meni dobro je, Na božično noč itd.) Vabljeni k ogledu.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Potem ko je lani italijansko ministrstvo za šolstvo prižgalo zeleno luč za večjezični pouk v Kanalski dolini, je letos poučevanje v slovenskem in nemškem jeziku po desetletjih prizadevanj vendarle vključeno tudi v redni učni program. Žal pa se je zaradi pomanjkanja kadra pri slovenskem jeziku tudi tokrat zataknilo.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Pred nedavnim je minilo okroglo stoletje od izglasovanja šolske reforme Ministra za šolstvo tedanje Kraljevine Italije, filozofa Giovannija Gentileja, ki je zapečatila usodo slovenščine kot učnega jezika v šolah takratne Julijske krajine. Izbris iz učnih načrtov jo je doletel skupno s hrvaščino oziroma z nemščino na Južnem Tirolskem, ki je si jo je Italija prav tako prisvojila kot zmagovalka v prvi svetovni vojni. Ukrep, ki je odločilno pripomogel k razvoju predvojnega protifašističnega odpora na Primorskem, nam pa služi kot vzvod za primerjalno obravnavo položaja slovenskega jezika pod nemško nacionalno ter pozneje nacistično vlado na Koroškem oziroma pod italijanskimi, nemškimi in madžarskimi zasedbenimi oblastmi na slovenskem naselitvenem območju pred in med drugo svetovno vojno. Pogovor, ki ga vodi Pavel Volk, sooblikujejo arhivistka na Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici Milena, zgodovinar Teodor Domej in direktor Slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš. Foto: Wikimedia; na fotografiji partizanska šola na Ljubnem.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Kontrasti – Mladi se predstavijo je TV serija, ki nastaja v produkciji Kinoateljeja za RAI - Slovenski program. V tretji epizodi 4. sezone bo občinstvo lahko spoznalo dva portretiranca, ki spregovorita o temah, kot so ljubezen, odraščanje, zamejstvo, prostor, jezik in prihodnost, mlada pevka Tijana Borić – Tish in ilustrator Jurij Devetak. Avtor tokratne oddaje je Jan Devetak.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Dnevni red seje: 1. Spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2024 (DP2024-A), obravnava 2. Proračun Republike Slovenije za leto 2025 (DP2025), obravnava
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
KONTRASTI – MLADI SE PREDSTAVIJO je nekonvencionalna tv serija portretov mladih iz Goriške, Tržaške in Benečije, ki izstopajo in se odlikujejo v različnih področjih, delovanja od umetniških in ustvarjalnih do športnih in uporabnih. Producentka Mateja Zorn poudarja, da je serija plod naboja mladih, ki se združujejo okrog Kinoateljeja in njihove želje, da aktivno soustvarjajo kulturno pokrajino Slovencev v Italiji. V tokratni oddaji se predstavljata Caterina Sinigoi, devetnajstletna profesionalna športnica iz Nabrežine in Cristian Visintin, ki je vrsto let sodeloval na radiu in televiziji, trenutno dela kot finančni analitik. Režijo podpisuje Alexander Faganel.
TV oddaja KONTRASTI stopa v svojo 4. sezono. V oddaji, kjer se predstavljajo mladi, bomo tokrat spoznali doberdobskega glasbenika Aleša Lavrenčiča in goriško manekenko Mario Vittorio – Marvi Nanut. Delavna in energična, oba že doma “v svetu” , mladim letom navkljub, sta oba tudi trdno zasidrana v naš prostor, kjer tudi vidita svojo prihodnost. Mogoče ne jutri, verjetno pojutrišnjem… Oddajo je za Slovenski program RAI sproduciral goriški Kinoatelje, režijo tokrat podpisuje Peter Persoglia.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Dnevni red seje: 1. Seznanitev s Poročilom o realizaciji načrtovanih dejavnosti in sredstvih za Slovence izven meja Republike Slovenije v letu 2022
Prvi program Radia Slovenija je tokrat na obisku pri Porabskih Slovencih, z literarno-glasbenim večerom Srebrni breg iz cikla Ars teatralis pa se mu pridružuje še tretji program. Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. Z dogodkom se torej posvečamo Porabski ustvarjalnosti, z njim pa obeležujemo tudi dve obletnici – več kot 40 let oddaje Sotočja in 60 let Programa Ars. V Slovenskem kulturnem in informativnem centru Lipa v Monoštru na literarnem večeru Srebrni breg, ki ga pripravljajo Prvi program in Program Ars Radia Slovenija v sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem in Državno slovensko samoupravo, nastopajo: pisatelj Dušan Mukič, pisatelj in novinar Karl Holec, urednica in kulturna delavka Marijana Sukič, dramska igralka Irena Varga, napovedovalka Eva Longyka Marušič in glasbena skupina Edna. Scenarist dogodka je igralec, lutkar, režiser in pisatelj Miki Roš, režiser Alen Jelen, glasbeni producent Anton Jurca, urednica oddaje Sotočja je Mateja Železnikar, redaktor Ars teatralisa Žiga Bratoš.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Prvi Slovenci v Tuzli so se pojavili že leta 1885, takrat je tam deloval tudi Slovenec Fran Maselj Podlimbarski, slovenskega častnika in pisatelja. Mestu in Bosni se je poklonil z romanom Gospod Franjo. Po revolucionarki Amaliji Lebeničnik pa so v tem mestu poimenovali tudi ulico. Slovenska skupnost v Tuzli uspešno povezuje Slovence že trideset let. V času vojne vihre so med seboj povezali 1700 Slovencev, da bi uspešno izpeljali vsaj humanitarno delo, povezani pa so ostali še danes. Njihov zbor Slovenčice popestri marsikateri kulturni dogodek v mestu in daleč naokoli. Od leta 2001 pa v "Plamen kuči" pripravljajo tradicionalno likovno razstavo. Ves čas pa deluje tudi pouk slovenskega jezika, za mlade pa pripravljajo številne delavnice.
Vida Matjan je bila glasbenica, skladateljica pedagoginja, stroga in skopa s pohvalami, toda za Boko Kotorsko in Črno goro je bila neprecenljivo bogastvo, zlasti njena predanost mladini. V Sloveniji te imenitne gospe skorajda ne poznamo. Iz Ljubljane, kjer se je rodila jo je pot prek Beograda vodila v Kotor, kjer so po njej poimenovali glasbeno šolo, tamkajšnje slovensko društvo pa nosi njeno ime. Letos mineva 30 let od njene smrti.
Neveljaven email naslov