Približno teden pred proslavo so nekatere nabornike iz enote v Pekrah izbrali za častno četo, ki je bila postrojena na proslavi pred parlamentom. Foto: BoBo
Približno teden pred proslavo so nekatere nabornike iz enote v Pekrah izbrali za častno četo, ki je bila postrojena na proslavi pred parlamentom. Foto: BoBo
Na proslavi smo se nato poslovili od stare zastave in dvignili novo. Foto: BoBo
France Bučar je pred 24 leti prebral deklaracijo o neodvisnosti. Foto: BoBo

"Gospod predsednik, četa Teritorialne obrambe je postrojena v čast Republike Slovenije kot samostojne države in pripravljena za vaš pregled."

Poveljnik častne čete Tone Krkovič predsedniku Milanu Kučanu
Dvigu slovenske zastave na Trgu republike je sledilo navdušeno ploskanje in živižganje zbrane večtisočglave množice. Foto: BoBo
"Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan," je v svojem govoru na proslavi poudaril predsednik Kučan. Foto: BoBo
false
false

25. junija 1991 je Slovenija razglasila samostojnost - poslanci so sprejeli Temeljno ustavno listino o samostojnosti, ustavni zakon in deklaracijo o neodvisnosti, pa tudi nove simbole. Te so ponosno dvignili dan pozneje na slovesnosti pred državnim zborom v Ljubljani. Dogodek, ki bo za vedno zapisan v slovensko zgodovino, je iz neposredne bližine spremljal tudi Dani Vrečko - stal je v prvi slovenski častni četi.

Ure do umika JLA v Pekrah so se vlekle
Na plebiscitu 23. decembra 1990 smo se namreč odločili za odhod iz Jugoslavije, kmalu po tem pa je padla še odločitev, da Slovenija ne bo več pošiljala nabornikov v Jugoslovansko ljudsko armado (JLA). Za slovenske vojaške obveznike je vzpostavila dva učna centra, na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru.

Vpoklic nabornikov je bil 15. in 16. maja, ko je v Pekre prišel tudi Dani Vrečko. "S sovojaki smo se počutili kot neke vrste 'izbranci', ker je še kar nekaj naših vrstnikov skoraj istočasno šlo na služenje vojaškega roka po Jugoslaviji," se spominja in dodaja, da se je takoj po prihodu začelo urjenje v zelo čustvenem vzdušju, saj je bila takrat pripadnost novo nastajajoči državi zelo velika.

Potem pa se v Pekrah zgodil incident, ki je pomenil uverturo v osamosvojitveno vojno. Rezervna pripadnika Teritorialne obrambe (TO) sta zajela pripadnika JLA, ki sta bila v gozdu ob ograji učnega centra. Po zaslišanju so ju izpustili, JLA pa je nato z oklepnimi vozili obkolil učni center. Na potezo JLA so se takoj odzvali številni Mariborčani, ki so jugoslovanski vojski preprečili vstop v učni center.

Kako je 23. maj doživel nabornik, ki je uniformo takrat nosil komaj teden dni? "V normalnem jutru se je začutila sprememba v vedenju naših poveljnikov - oni so seveda že imeli informacijo o zajemu dveh izvidnikov JLA okoli našega učnega centra. Malo za tem pa so nas poslali v amfiteater - tako se je imenoval skupni prostor v učnem centru - in nam ukazali strogo poslušnost ter nas obvestili o prihodu in obkolitvi enot JLA," pripoveduje.

Priznava, da so se ure do umika enot JLA zelo vlekle in da je bilo čutiti precej nervoze. Med protesti proti posegu jugoslovanske vojske je takrat padla tudi prva žrtev za samostojno Slovenijo, saj je Josefa Šimčika iz Miklavža na Dravskem polju povozil oklepnik.

Vrečko se spominja, da so za to izvedeli s televizije, žalostna novica pa jih je še bolj podžgala in razjezila. Oba pripadnika TO-ja so zaradi začetka slovenske zapore vojašnic JLA naslednji dan izpustili, vendar je vse skrbelo, da najhujše še ni mimo.

Dočakali razglasitev neodvisnosti
"Naslednje dni smo normalno izvajali vsa urjenja, seveda s stalno mislijo, ali bo naša misija slovenske vojske uspela in dokončno polno zaživela," pripoveduje Vrečko, ki se z veseljem spominja tudi svečane prisege na začetku junija, ki ji je sledilo še srečanje s starši in bližnjimi, kar je bilo vse zelo pozitivno.

Junij se je prevesil v drugo polovico in 25. junija je Slovenija razglasila samostojnost - poslanci so sprejeli ustavno listino, pa tudi 100. dopolnilo k Ustavi, s katerim smo dobili nove simbole. Na proslavi, ki je sledila 26. junija, pa smo se nato poslovili od stare zastave in dvignili novo.

Izbrani v častno četo
"Kakšen teden pred proslavo so nas nekatere iz enote izbrali za častno četo, ki bi naj bila postrojena ob proslavi pred parlamentom," pravi Vrečko, ki opisuje, da je bil iz Peker izbran en vod vojakov s poveljniki, ki se je potem odpravil na urjenje na Ig pri Ljubljani, kjer sta bila že zbrana še dva voda.

"Med urjenjem je poveljnik Tone Krkovič izbral mene in še enega vojaka, da bova korakala zraven zastavonoše pred častno četo, kar je bila zame seveda še posebna čast," s ponosom pove. Veselje pa se je mešalo s strahom. "Bolj kot se je približevala proslava, bolj smo bili nestrpni in seveda tudi malo prestrašeni, ali bo vse vredu in kakšna bo reakcija JLA na naša dejanja," priznava Vrečko.

Trenutek, ki ga mlad fant iz Celja ne bo nikoli pozabil
26. junija zvečer je Slovenija dočakala proslavo na Trgu republike, kamor se je zgrnilo več tisoč ljudi. Predsednik predsedstva Slovenije je pregledal častno enoto TO-ja, potem ko je sprejel poročilo poveljujočega častnika. "Gospod predsednik, četa Teritorialne obrambe je postrojena v čast Republike Slovenije kot samostojne države in pripravljena za vaš pregled," je s sabljo v roki sporočil poveljnik častne čete, podpolkovnik Krkovič.

"Večer proslave je bil zame trenutek v življenju, ki ga ne bom pozabil nikoli v življenju. Mlad fant iz Celja, izbran med prvo generacijo slovenskih vojakov v častno četo, poleg zastavonoše, pred celo Slovenijo in pred gospodom predsednikom," Vrečka zamaknjeno zanese v slovesni večer pred 24 leti in v spomin na znamenite besede tedanjega predsednika Milana Kučana: "Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan."

In zle slutnje so se uresničile. Po končani proslavi so šli člani častne straže prespat v Trnovo in vse je kazalo da bo šlo gladko skozi, zgodaj zjutraj pa je prišla informacija, da so enote JLA zapustile vojašnice in šle na ulice.

"Utrip se je močno povečal, sledila je oborožitev v polno bojno opremo in premik s tovornjaki na neznane lokacije," Vrečko opisuje začetek desetdnevne vojne za Slovenijo. Sprva so jih nameravali poslati na mejne prehode s Hrvaško, vmes pa se je položaj spremenil in zvečer so se znašli v Kočevski Reki, kjer so se sešli z ostalimi sovojaki.

Zvoki izstrelkov ostanejo v večnem spominu
Vojno so preživeli v Kočevski Reki, niso bili deležni informacij iz okolice, ampak so "izvajali varovanje enote in osnovne aktivnosti", pove naš sogovornik. Vmes je prišlo tudi do napada na njihove položaje z artilerijskim orožjem: "Trenutki, ko poslušaš projektile, ki letijo proti tlem s specifičnim žvižganjem, ti ostanejo v večnem spominu," Vrečka še danes strese.

Po končani vojni so se pripadniki prve častne straže RS vrnili v Pekre, še vedno pa je bila prisotna misel, ali je to konec ali se lahko še kaj zaplete. "Vojska JLA je bila na ozemlju Slovenije še vedno prisotna in nikoli nisi vedel, kaj bo," se spominja negotovosti. Slovenski naborniki so urjenje normalno izvajali po programu in čakali na dan, ko odide še zadnji vojak JLA z ozemlja Slovenije.

"In prišel je tudi ta dan, ko smo se enote zbrale v Kopru in proslavile odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije," Vrečko zaključi s spominom na 25. oktober, ki so ga poslanci letos določili za dan suverenosti in državni praznik, v spomin na odhod zadnjega jugoslovanskega vojaka s slovenskega ozemlja.



"Gospod predsednik, četa Teritorialne obrambe je postrojena v čast Republike Slovenije kot samostojne države in pripravljena za vaš pregled."

Poveljnik častne čete Tone Krkovič predsedniku Milanu Kučanu