Izbrisani so se skoraj 20 let borili za odškodnine. Foto: BoBo
Izbrisani so se skoraj 20 let borili za odškodnine. Foto: BoBo

Vlada je zakonsko spremembo pripravila po odločbi ustavnega sodišča iz marca letos, ki je del zakona ocenilo kot protiustavnega. Odškodnine v skladu s spremembo zakona niso več omejene, pač pa so omejene zamudne obresti, ki se upravičencem določijo v sodnem postopku, in sicer na višino glavnice.

Ustavno sodišče je razveljavilo člen, s katerim je zakonodajalec omejil skupno višino denarne odškodnine, ki se lahko dosodi izbrisanim. Ureditev je razveljavilo s takojšnjim učinkom za tiste, ki so zahtevke vložili pred uveljavitvijo zakona o odškodninah izbrisanim iz leta 2013. V primeru ostalih oškodovancev pa je zakonodajalcu dalo devetmesečni rok za sprejetje nove ureditve, sicer bi razveljavitev člena začela veljati tudi zanje. Kot rok so določili 13. januar 2019, zato je bilo treba pri pripravi in sprejemanju zakonske rešitve pohiteti.

Za dobrih 50 milijonov evrov odškodnin
Po podatkih državnega odvetništva znesek 339 vloženih tožbenih zahtevkov znaša približno 26 milijonov evrov obresti, do višine glavnice pa še enkrat toliko, kar je skupno nekaj manj kot 52 milijonov evrov.

Slovenski parlament je 25. junija 1991 sprejel več osamosvojitvenih zakonov, med njimi zakona o državljanstvu in o tujcih. Zakon o državljanstvu je določal, da morajo državljani drugih republik SFRJ s stalnim prebivališčem v Sloveniji v pol leta, torej do 26. decembra 1991, vložiti vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva.

Za tiste, ki niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so 26. februarja 1992 začele veljati določbe zakona o tujcih. Notranje ministrstvo jih je izbrisalo iz registra stalnega prebivalstva in jih preneslo v t. i. pasivno evidenco.

Sodne odločitve
Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je 26. junija 2012 v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji odločil, da slovenske oblasti niso v celoti uredile vprašanja izbrisanih, in vladi naložil, da pripravi sistem odškodnin. Šestim izbrisanim je tudi določil odškodnino za nematerialno škodo, državi pa naložil, naj se z njimi v šestih mesecih dogovori še za odškodnino za materialno škodo.

DZ je skoraj pet mesecev po izteku roka, ki ga je določil ESČP, 21. novembra 2013 sprejel odškodninsko shemo za izbrisane. Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, je začel veljati 18. decembra 2013, uporabljati pa se je začel 18. junija 2014.