Tanja Fajon in Irena Joveva sta prejeli največ preferenčnih glasov. Foto: BoBo

Če bi šteli le preferenčni glasovi, bi bila skupinska fotografija slovenskih evroposlancev precej drugačna. Imeli bi pet evroposlank, a tudi predstavnika skrajno desne stranke. Absolutna zmagovalka po številu preferenčnih glasov je že tretjič izvoljena evroposlanka Tanja Fajon (SD), ki je prejela 53.472 glasov.

Maksuti: Izid LMŠ-ja še ne pomeni, da se čez dve leti ne more zgoditi potop

Sledi ji LMŠ-jeva kandidatka in najmlajša slovenska evroposlanka doslej, Irena Joveva, ki je prejela 41.804 preferenčnih glasov. Tretje mesto bi pripadlo aktualni SDS-ovi poslanki Romani Tomc, ki je prejela 40.278 glasov, četrti po izboru volivcev bi bil njen strankarski kolega Milan Zver, ki je prejel 26.118 glasov in se podaja na svoj tretji mandat v evropskem parlamentu. Takoj za njim pa se po prejetih preferenčnih glasovih uvršča aktualni evropski poslanec Igor Šoltes, ki pa se mu na DeSUS-ovi listi ni uspelo ponovno prebiti v Bruselj, čeprav ga je neposredno podprlo kar 21.017 volivcev.

Na šestem mestu je Ljudmila Novak, ki se po mandatu med letoma 2004 in 2009 z 19.178 preferenčnimi glasovi vrača v EU-parlament. Na sedmem mestu je SAB-ova kandidatka Angelika Mlinar, aktualna avstrijska evroposlanka, ki se je na tokratnih volitvah odločila kandidirati v Sloveniji in je, čeprav se v parlament ni uvrstila, s 15.070 preferenčnimi glasovi očitno precej prepričala svojo novo volilno bazo. Kot zadnji, osmi "izbranec" volivcev, bi se v EU-parlament uvrstil tudi predsednik SNS-a Zmago Jelinčič, ki je prejel 14.293 preferenčnih glasov.

Trije mandati za SDS-SLS, po dva za SD in LMŠ in en za NSi

Takoj za njim je Franc Bogovič (SLS), ki je prejel 13.616 preferenčnih glasov, kar je največ med tremi izvoljenimi evropskimi poslanci, ki po številu preferenčnih glasov sicer niso med prvimi osmimi. Več kot pol manj, 6.970 glasov, je prejel novi evroposlanec Milan Brglez. A je kljub temu prav s preferenčnimi glasovi prehitel tako Matjaža Nemca kot Dominiko Švarc Pipan, ki sta bila na kandidatni listi SD-ja drugo- in tretjeuvrščena. Brgleza bi sicer glede na preferenčne glasove prehiteli Violeta Tomič, Lojze Peterle, Franc Kangler in Patricija Šulin.

Najmanj preferenčnih glasov med izvoljenimi evropskimi poslanci je prejel Klemen Grošelj, s 6.405 glasovi je 16. na lestvici, za dobrih 100 glasov ga je prehitel tudi Luka Mesec, sicer osmi kandidat na listi Levice.

Matjaž Nemec, drugi na listi drugouvrščenih Socialnih demokratov, ki so v Bruslju prejeli dva mandata, je po preferenčnih glasovih (5.513) šele na 17. mestu. Na 18. mestu je s 5.450 glasovi Jožef Horvat iz NSi-ja. A čisto na dnu lestvice dvajsetih s strani volivcev preferiranih poslancev je še eno presenečenje. Presenetljivo velik uspeh je na 19. mestu s 5.169 glasovi dosegel Gorazd Pretnar iz Zelenih Slovenije.

Obenem pa je 20. mesto in 4.935 preferenčnih glasov precej slab izid za Žigo Turka, sicer osmouvrščenega na listi NSi-ja. Turk je danes tudi potrdil informacijo, da je v soboto izstopil iz SDS-a. NSi-jev kandidat je bil v času vlade Janeza Janše med letoma 2011 in 2013 minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, je v času volilne kampanje večkrat odgovarjal na vprašanje članstva v SDS ter kandidature na listi NSi. Med drugim je v soočenju na POP TV dejal, da članstva v stranki ne menjaš za stolček pred vsakimi volitvami. "SDS je bila takrat, ko sem se ji priključil, desnosredinska stranka. Po letu 2008 se je premikala v desno, od tam izrinila NSi, ki se je postavila na desno sredino. Sam sem ves čas na istem mestu, trenutno sem bližje temu, za kar se zavzema NSi," je pojasnil. O izstopu Turka iz SDS je neuradno na Twitterju poročal Bojan Požar. Turk je informacijo tudi sam potrdil na družbenem omrežju in na vprašanje sledilke, zakaj je izstopil ravno v soboto, odvrnil: "Pred soboto bi bila to predvolilna poteza. Po soboti bi jo interpretirali v luči rezultatov."

Trije novi evroposlanci

Med novo izvoljenimi slovenskimi poslanci evropskega parlamenta je kar pet nekdanjih evropskih poslancev. Milan Zver, Franc Bogovič, Romana Tomc in Tanja Fajon so bili evropski poslanci v prejšnjem sklicu EP-ja, Ljudmila Novak pa je bila evropska poslanka v letih 2004–2009.

Medtem ko nova evropska poslanca iz vrst LMŠ-ja Irena Joveva in Klemen Grošelj nimata parlamentarnih izkušenj (Grošelj je sicer še državni sekretar na ministrstvu za obrambo, leta 2012 pa je vodil kabinet ministrice za gospodarstvo iz vrst Zares-a Darje Radič), sta še vedno poslanca državnega zbora Ljudmila Novak in Milan Brglez.

Dušan Verbič (SMC) se, kot kaže, vrača v Državni zbor. Tokrat namesto Milana Brgleza. Foto: BoBo

Brglezov odhod v prid SMC-jevim sedežem v DZ-ju

Prav Brglezova izvolitev v evropski parlament bo poskrbela za preobrat v vladnih vrstah. Brgleza, ker je bil v DZ izvoljen na listi SMC-ja in je nato prestopil v SD, bo zamenjal nadomestni poslanec iz vrst SMC-ja. Predvidoma bo to Dušan Verbič, ki je bil nadomestni poslanec že v prejšnjem sklicu DZ-ja, ko je v poslanskih vrstah nadomestil nekdanjega premierja Mira Cerarja. SD bo tako v DZ-ju izgubil poslansko mesto, skupaj z Brglezom jih je imela 11, SMC pa se bo po številu poslancev izenačil z SD-jem, saj bo namesto devetih spet imel deset poslancev. Ljudmilo Novak naj bi na poslanskem mestu predvidoma nadomestila nekdanja podpredsednica podmladka NSi-ja, Mlade Slovenije, Tadeja Šuštar.

Kako so se razdelili preferenčni glasovi?
Evropski parlament bolj razdrobljen, boj za vodilna mesta bo trd

Nenavadni novi poslanci evropskega parlamenta

Pričakovana poraženca evropskih volitev sta največji politični zavezništvi v evropskem parlamentu, evropska ljudska stranka (EPP) in zavezništvo socialistov in demokratov (S&D), ki so jima že merjenja javnega mnenja pred volitvami napovedovala manj poslanskih mest kot v preteklosti. Slabše kot po napovedih pa so se odrezali tudi nacionalisti, čeprav sta Salvinijeva Liga in francoski Nacionalni zbor slavila zmagi v svojih državah.

Nacionaliste so nepričakovano prehiteli evropski Zeleni, ki so z nekaj manj kot 9,2 odstotka in 69 sedeži postali četrto največje zavezništvo v EP-ju. Toda prav Zeleni se bodo morda še okrepili, saj so bili, predvsem v nekaterih večjih članicah, izvoljeni evropski poslanci, ki pripadajo bolj obrobnim političnim strankam, ki ne spadajo v nobeno izmed devetih večjih evropskih političnih zavezništev. "Neuvrščenim" novim evropskim poslancem trenutno po podatkih Evropskega parlamenta pripada 29 poslanskih mest.

Pirati so imeli v prejšnjem sklicu evropskega parlamenta le eno poslanko, Nemko Julijo Reda, ki je sodila v okvir Zelenih. Pirati bodo tokrat imeli štiri evropske poslance, tri češke predstavnike in enega iz Nemčije. Uradno (še) niso del nobenega političnega zavezništva. Med neuvrščenimi je še nekaj novih nemških evropskih poslancev, denimo edini poslanec panevropskega gibanja Volt, ki je bilo ustanovljeno pred dvema letoma, kot odgovor na brexit in porast evropskih populistov.

Nemčija ima zdaj v evropskem parlamentu tudi predstavnika stranke za zaščito živali, ki pa ne bo osamljen, saj iz sorodne stranke prihaja tudi nizozemski poslanec. Vendar je njegova stranka Partij voor de Dieren (stranka za živali) po podatkih EP-ja del združene evropske levice.

Zastopniki manjšin v EP-ju

Nekdanji katalonski premier Carles Puigdemont, ki živi v izgnanstvu v Bruslju, je bil izvoljen za evropskega poslanca. Foto: Reuters

Medtem ko bodo predstavniki najrazličnejših evropskih nacionalistov kar dobro napolnili dvorano evropskega parlamenta, je nekaj sedežev pripadlo tudi predstavnikom manjšin. Stranka Madžarov v Romuniji je dobila dva evropska poslanca, Južnotirolska ljudska stranka bo imela enega predstavnika, prav tako stranka litovskih Poljakov. V Evropskem parlamentu bodo, vsaj do Brexita, tudi predstavniki valižanskih (Plaid Cymru), škotskih (Scottish National Party) in severnoirskih strank (Sinn Fein).

Največji zaplet pa se obeta s predstavniki Kataloncev. Za evropske poslance sta bila na katalonski listi Junts (Svobodni za Evropo) izvoljena borca za katalonsko neodvisnost Carles Puigdemont, ki živi v izgnanstvu v Bruslju ter nekdanji minister katalonske vlade Oriol Junqueras, ki je v zaporu.

Kot je poročal Euronews, se bo Puigdemont moral vrniti v Madrid in tam urediti vse formalnosti, če želi postati evropski poslanec. Ob vrnitvi v domovino pa se bo le stežka izognil aretaciji in sojenju.