Razdelitev poslanskih sedežev po poslanskih skupinah, pri čemer so volilni rezultati še vedno neuradni. Foto: Evropski parlament

Letošnja volilna udeležba na ravni EU-ja je bila 50,95-odstotna, kar je več kot leta 2014, ko je bila 42,61-odstotna. Najvišja volilna udeležba je bila sicer v Belgiji 89-odstotna, v Luksemburgu 84-odstotna in na Malti (72-odstotna). Najnižja pa na Slovaškem (22,74 odstotka) in v Sloveniji (28,29 odstotka) ter na Češkem (28,72 odstotka) in Hrvaškem (29,65 odstotka).

Evropski parlament bolj razdrobljen, boj za vodilna mesta bo trd

Glede na začasne izide volilne komisije sta obe vodilni stranki v primerjavi z letom 2014 precej izgubili; EPP je osvojil 180 poslanskih mest, kar je 41 manj kot do zdaj, socialdemokrati (S & D) pa 146 mest, kar je 45 manj. Na tretjem mestu so liberalci (ALDE) s 109 sedeži, ki so s 40 poslanskih mesti dobili največ poslancev med vsemi skupinamič. Pridobili so tudi zeleni, ki bodo imeli 19 sedežev več (69 poslanskih mest). "Zeleni val se je resnično razširil po vsej Evropi in to je za nas fantastičen izid," je po objavi izidov dejala ena izmed voditeljic zelenih v parlamentu Ska Keller.

Za oblikovanje večine v Evropskem parlamentu je sicer potrebnih 376 glasov.

Evropske volitve: Napredek liberalcev, zelenih, skrajne desnice

Evroskeptična skupina Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD) je dobila 54 poslanskih sedežev, Evropa narodov in svobode (ENS) pa 58. Zmerno evroskeptični Evropski konservativci in reformisti (ECR) so dobili 59 sedežev, s čimer so izgubili 11 poslanskih mest. Veliko izgubo je utrpela tudi Evropska levica (GUE/NGL), do zdaj so imeli 52 poslanskih mest, zdaj pa so jih dobili 39.

Foto: Evropski parlament

V nadaljevanju so predstavljeni začasni izidi in ocene volitev po posameznih državah (po abecedi):

AVSTRIJA (18 poslancev): Kurzeva ljudska stranka se je okrepila
ÖVP je po projekcijah televizij ORF in ATV ter avstrijske tiskovne agencije APA prejel 34,5 odstotka glasov in je kot edina stranka v primerjavi s prejšnjimi volitvami (takrat je prejela 27 odstotkov glasov) okrepil svojo podporo. Po novem bo imela v Evropskem parlamentu sedem poslancev. Sledijo socialdemokrati (SPÖ) s 23,5 odstotka podpore (obdržali bodo pet poslancev) in svobodnjaki (FPÖ) s 17,5 odstotka, kar je dva odstotka manj kot pred petimi leti. To pomeni, da bodo imeli tri evropske poslance oz. enega manj kot v zadnjem mandatu.

Večina v EP-ju kljub večji razdrobljenosti ostaja proevropska

BELGIJA (21 sedežev): v parlament poslanci kar 12 strank
V Evropski parlament se je prebilo kar 12 strank. Največ podpore je prejela flamska nacionalistična N-VA s 14,1 odstotka glasov in tremi sedeži. Skrajno desna Vlaams Belang je bila druga s tremi sedeži, liberalci Open VLD so osvojili dva sedeža, tako kot liberalna stranka premierja Charlesa Michela, krščansko-demokratska CD&V, valonski socialisti in stranka Ecolo. Po enega poslanca bodo imeli flamski socialisti SP.A, Zeleni, desnosredinska CDH, delavska PTB in krščansko-demokratska CSP.

BOLGARIJA (17 sedežev): Zmaga premierjeve stranke Gerb
Prepričljivo je zmagala konservativna stranka Gerb premierja Bojka Borisova. Prejela naj bi okoli 33 odstotkov glasov, opozicijski socialisti na drugem mestu pa okoli 23 odstotkov. Tretja je stranka turške manjšine DPS z dobrimi 13 odstotki glasov. V Evropski parlament naj bi se uvrstila še koalicijska stranka WMRO ter prvič tudi proevropska koalicija Demokratična Bolgarija.

CIPER (šest sedežev): Zmaga vladajočih konservativcev
Slavila je vladajoča konservativna stranka DISY, ki je glede na vzporedne volitve osvojila med 28 in 32 odstotki glasov. Druga je leva AKEL z od 26 do 30 odstotkov, na tretjem mestu pa je liberalna Demokratična stranka DIKO, ki naj bi osvojila med 13 in 15,5 odstotka glasov. Sledi socialdemokratska stranka EDEK s podporo med devet in 11 odstotkov. Skrajno desno stranko ELAM naj bi volilo med 7,5 in 9,5 odstotka volivcev in naj se ne bi prebila v Evropski parlament.

Sedeži po političnih skupinah in državah: 2019–2024.

Na povezavi si lahko ogledate primerjave volilnih izidov evropskih volitev v preteklih letih.

ČEŠKA (21 sedežev): Babiševi stranki šest mandatov
Slavila je populistična liberalna stranka premierja Andreja Babiša, ki je osvojila šest poslanskih mandatov, za največje poražence pa veljajo njihovi koalicijski partnerji socialdemokrati ČSSD, ki so prejeli manj kot štiri odstotke glasov in so izgubili vse štiri evropske poslance. Vstop v Evropski parlament je med drugim uspel še konservativni Demokratski državljanski stranki (ODS) s štirimi evroposlanci. Stranka Pirati, ki ne pripada še nobeni evropski politični skupini, bo v Evropski parlament poslala tri poslance. Prav tako so bili trije evropski poslanci izvoljeni iz vrst konservativnega liberalnega združenja STAN in TOP 09. Po dva poslanca pa bosta v Evropskem parlamentu aktivna še iz vrst skrajno desne stranke Svoboda in neposredna demokracija (SPD) in krščanskih demokratov (KDU-ČSL). Čehi pa bodo imeli z evropskim poslancem iz vrst komunistov (KSČM) tudi predstavnika pri evropski levici.

V Sloveniji volilna udeležba med najnižjimi

DANSKA (13 sedežev): Padec podpore populistom
Levoliberalna stranka Venstre premierja Larsa Lokkeja Rasmussena je slavila pred socialdemokrati; oboji naj bi imeli po tri evroposlance. Desna populistična ljudska stranka (DF) naj bi izgubila kar tri od štirih evroposlancev. Zelena Socialistična ljudska stranka bo imela dva sedeža, toliko kot socialno liberalna stranka evropske komisarke Margrethe Vestager. Prvič naj bi vstop v Evropski parlament uspel še rdeče-zelenemu zavezništvu, Konservativna ljudska stranka pa je obdržala svoj sedež. Edina stranka, ki zagovarja izstop Danske iz EU-ja, Ljudsko gibanje proti EU-ju, je izgubila oba sedeža.

ESTONIJA (šest sedežev): Hud poraz vladajoče stranke

Vladajoča Sredinska stranka premierja Jürija Ratasa je doživela hud poraz, saj je osvojila osem odstotnih točk manj kot pred petimi leti in le en mandat. Slavila je opozicijska Reformna stranka, ki bo imela dva poslanca. Največji uspeh je uspel socialdemokratom, ki so skoraj podvojili podporo in osvojili dva mandata. Zadnjega od šestih estonskih sedežev bo zasedla skrajno desna stranka EKRE, ki leta 2014 ni presegla volilnega praga.

FINSKA (13 sedežev): Zmaga desnosredinske struje
Z 20,8 odstotka glasov je zmagala konservativna Stranka narodne koalicije, ki bo tako obdržala tri evroposlance. Drugi so Zeleni, ki bodo imeli dva poslanca, enega več kot doslej. Evroskeptični Pravi Finci bodo s 13,8 odstotka še naprej imeli dva sedeža, toliko kot socialni demokrati in Sredinska stranka odhajajočega premierja Juhe Sipilä. Po en sedež bosta imela Levo zavezništvo in sredinska Švedska ljudska stranka.

Marine Le Pen slavi na evropskih volitvah. Foto: EPA

FRANCIJA (74 poslancev): Zmaga Nacionalnega zbora pred Macronovim gibanjem

Tesno zmago je dosegel skrajno desni Nacionalni zbor Marine Le Pen, ki se mu obeta 22 poslanskih sedežev, eden več kot stranki Naprej, republika predsednika države Emmanuela Macrona. Velik uspeh je s tretjim mestom dosegla zelena stranka EELV, ki bo imela 11 poslancev. Poraz so utrpeli nekdaj vladajoči desnosredinski republikanci, ki so šele četrti s sedmimi evroposlanci, ter levosredinsko zavezništvo, v katerem so tudi socialisti, s šestimi. V Evropski parlament je prišla še Nepokorna Francija s šestimi poslanci. Visoka je bila volilna udeležba, po še ne dokončnih podatkih več kot 52-odstotna.

GRČIJA (21 sedežev): Opozicija pred Sirizo, Cipras napovedal predčasne volitve

Grška opozicijska stranka Nova demokracija je prejela 33,5 odstotka glasov, Siriza na drugem mestu pa 25. Socialistično Gibanje sprememb (Kinal) je s 7,7 odstotka končalo na tretjem mestu, komunistična stranka KKE pa je prejela 5,5 odstotka. Neonacistična Zlata zora je utrpela hud padec podpore, in sicer je glede na vzporedne volitve dobila 4,5 odstotka glasov, skoraj pet odstotnih točk manj kot leta 2014. Po prvih izidih z okoli 15 odstotkov volišč je nova demokracija zmagala tudi na današnjih lokalnih volitvah, in sicer naj bi imela okoli osem
odstotnih točk prednosti pred Sirizo.

HRVAŠKA (11 sedežev)

Kako je volila Hrvaška?

Po 99,88 odstotka preštetih glasov je glede na začasne izide zmagovalec volitev vladajoči HDZ (22,72 odstotka glasov), ki je osvojil štiri poslanske sedeže. Prav tako štiri poslanske sedeže je osvojila največja opozicijska stranka SDP, ki je sicer na drugem mestu volitev z 18,71 odstotka glasov. Koalicija skrajno desnih strank in združenj pod imenom Hrvaški suverenisti je na tretjem mestu (8,49 odstotka glasov) z enim evropskim poslancem, in sicer evroposlanko Ružo Tomašić. Po en sedež so dobili tudi neodvisna lista sodnika zagrebškega sodišča za gospodarske zadeve Mislava Kolakušića, ki je eno izmed presenečenj nedeljskih volitev s 7,87 odstotka glasov, Živi zid (5,66 %) in Amsterdamska koalicija (5,19 odstotka glasov).

IRSKA (11 sedežev)

Glede na vzporedne volitve je največ glasov prejela proevropska stranka Fine Gael premierja Lea Varadkarja, in sicer 29 odstotkov glasov, sledijo ji desnosredinska Fianna Fail, Zeleni in neodvisni, ki so prejeli po 15 odstotkov glasov. Levosredinska stranka Sinn Fein je osvojila 13 odstotkov glasov, laburisti 3,50 in socialni demokrati le 1,5 odstotka.

ITALIJA (73 sedežev): Salvinijeva Liga še močnejša kot lani
V Italiji zmago napovedujejo nacionalistični Ligi z okoli 30 odstotki glasov pred Demokratsko stranko (PD), ki naj bi dobila od 21 do 25 odstotkov podpore. Na tretjem mestu je Gibanje petih zvezd z od 18,5 do 22,5 odstotka podpore. Sledijo desnosredinska Naprej, Italija in skrajno desni Bratje Italije.

LITVA (11 sedežev)

Konservativna Domovinska unija (TS - LKD) je z 19 odstotki osvojenih glasov in tremi mandati zmagovalka volitev. Uspešna je bila tudi vladajoča Zveza kmetov in zelenih (LPGU), ki je podvojila podporo in osvojila dva mandata. Na drugem mestu so sicer z rahlimi izgubami socialdemokrati LSDP, ki so ubranili dva mandata. Svoj mandat je ubranila Delavska stranka. Izgubo so imeli liberalci, ki bodo imeli v novem sklicu le enega poslanca. Volilna udeležba je bila 52,6-odstotna.

LATVIJA (8 sedežev)

Največ glasov, 26 odstotkov, je dobila stranka Nova enotnost evropskega komisarja Valdisa Dombrovskisa. Na drugem mestu je Stranka harmonije z 18 odstotki, na tretjem Nacionalno zavezništvo s 16 odstotki. Te tri stranke bodo dobile po dva sedeža, stranki Razvoj ter Latvijsko-ruska unija pa po enega. Volilna udeležba je bila 33,6-odstotna.

Analize in pogled po volitvah v preostalih evropskih državah

LUKSEMBURG (šest sedežev)
Iz Luksemburga bodo v parlamentu sedeli poslanci štirih strank in skupin: liberalci (Demokratska stranka je prejela 21,4 odstotka glasov) imajo dva mandata, desnosredinski Krščanski demokrati tudi dva mandata (21,1 odstotka glasov), zeleni (18,9 odstotka glasov) ter socialisti in demokrati enega (12,2 odstotka glasov). Desničarski populisti ADR in Pirati so sicer pridobili podporo glede na prejšnje evropske volitve, a se jim z 10 oz. 7,7 odstotka ni uspelo prebiti v Evropski parlament.

MADŽARSKA (21 sedežev): Zmaga Orbanovega Fidesza
Prvi delni izidi kažejo, da je vladajoča stranka Fidesz madžarskega premierja Viktorja Orbana prejela 52,14 odstotka glasov (13 sedežev), poroča Reuters. Levičarska demokratična koalicija je prejela 16,26 odstotka glasov, stranka Momentum 9,92 odstotka glasov, socialisti 6,68 odstotka glasov, Jobbik pa 6,44 odstotka glasov. "Ta zmaga pomeni, da so nam Madžari naložili nalogo, da ustavimo priseljevanje po vsej Evropi," je po zmagi dejal Orban zbranim podpornikom v Budimpešti.

MALTA (6 sedežev)

Projekcije kažejo na zmago vladajočih laburistov, ki naj bi dobili štiri poslance, preostala dva pa pripadata opozicijski Nacionalistični stranki.

NEMČIJA (96 sedežev):

V nemčiji je slavil CDU/CSU kanclerke Angele Merkel, a z nekoliko manjšo podporo, velik uspeh pa so imeli Zeleni. Foto: Reuters

V konservativni stranki CDU/CSU kanclerke Angele Merkel in koalicijskih socialdemokratih (SPD) so utrpeli hude izgube. CDU/CSU sicer ostaja na prvem mestu z 28,1 odstotka podpore, kar pa je osem odstotnih točk manj kot pred petimi leti. Dobili naj bi 29 poslancev. Velik uspeh so dosegli Zeleni z drugim mestom in 21 mandati. SPD na tretjem mestu so dobili skoraj 12 odstotnih točk manj kot pred petimi leti in s tem 16 poslancev. Četrti so skrajno desni AfD z 11 poslanci, sledijo pa jim Levica in liberalci (FDP) s po petimi mandati. Na volitve se je podalo kar 60 odstotkov upravičencev.

NIZOZEMSKA (26 sedežev)

Skrajno desna stranka PVV Geerta Wildersa je glede na skoraj vse preštete glasovnice izgubila vse sedeže. Zmagovalci pa so socialdemokrati podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa, ki so osvojili šest sedežev ter tako podvojili število mandatov v primerjavi z letom 2014. Liberalni VVD premierja Marka Rutteja bo imel štiri poslance, tako kot krščanski demokrati (CDA). Skrajno desni in populistični FVD je dobil tri sedeže, toliko kot Zelena levica. Po dva mandata so dobili še konservativna krščanska unija in liberalni D66, po enega pa stranka upokojencev 50+ in Stranka za živali. Volilna udeležba je bila z 41,8 odstotka najvišja v zadnjih 25 letih.

POLJSKA (51 sedežev)
Slavila je vladajoča stranka Zakon in pravičnost, ki bo imela predvidoma 24 sedežev ali pet več kot doslej. Koaliciji proevropskih strank, med njimi opozicijske liberalne Državljanske platforme, se obeta 22 poslanskih mandatov. Petodstotni volilni prag sta presegli še levičarska Pomlad ter skrajno desna Konfederacija, ki bosta predvidoma imeli po tri poslance.

PORTUGALSKA (21 sedežev): Vladajoči socialisti pred konservativci

Gladko so zmagali socialisti premierja Antonia Coste, ki so osvojili devet mandatov, enega več kot na prejšnjih volitvah. Konservativci so dobili od pet do šest mandatov, Levi blok pa dva ali tri. Sledi koalicija levih strank CDU z dvema sedežema, po enega pa sta osvojili še konservativna Ljudska stranka CDS-PP in stranka za zaščito okolja PAN. Volilna udeležba je bila z nekaj nad 30 odstotki nižja kot na prejšnjih volitvah.

ROMUNIJA (32 sedežev): vladajoči PSD s padcem podpore
Izid volitev je za zdaj negotov, saj so vladajoči Socialni demokrati ter največja opozicijska Narodna liberalna stranka popolnoma izenačeni s po okoli 26 odstotki glasov. Tretje je protikorupcijsko zavezništvo, ki se mu prav tako obeta več kot 20 odstotkov glasov. Stranko Pro Romunija naj bi podprlo 5,7 odstotka volivcev, Alde pa 4,9 odstotka. Volilna udeležba je bila skoraj 49-odstotna.

SLOVAŠKA (13 sedežev): Zmaga liberalnega zavezništva
Slavilo je liberalno zavezništvo strank PS in Skupaj novoizvoljene češke predsednice Zuzane Čaputove, ki bo imelo štiri evropske poslance. Socialdemokratska stranka Smer premierja Petra Pellegrinija bo imela tri poslance. V Evropskem parlamentu bodo sedeli še po dva poslanca iz vrst skrajno desnega LSNS-ja in krščanskih demokratov KDH ter po eden iz vrst neoliberalnega SaS-a in sredinske stranke OLANO. Po izstopu Združenega kraljestva iz EU-ja bo SaS dobil še en mandat. Udeležba je dosegla skromnih 22,7 odstotka, kar pa je vseeno precej več kot na zadnjih volitvah pred petimi leti, ko so slovaški volivci s 13 odstotki oddanih glasov zaznali najnižjo udeležbo v celotnem EU-ju.

Novi evropski poslanci: "Čaka nas veliko dela"

SLOVENIJA

Zmagovalka je skupna lista SDS-a in SLS-a, ki je z okoli 26,4 odstotka glasov osvojila tri poslanske mandate. SD je z okoli 18,6 odstotka glasov dobila dva mandata, enako kot LMŠ s 15,6 odstotka glasov. En mandat je ohranil NSi, za katerega je volilo dobrih 11 odstotkov volivcev. Volilna udeležba je bila 28,3-odstotna, kar je več kot na zadnjih volitvah (24,6 odstotka).

ŠPANIJA (54 poslancev): Zmaga socialistov, izvoljen tudi Puigdemont

Vladajoči socialisti Pedra Sancheza so po zmagi na nedavnih parlamentarnih volitvah slavili tudi na evropskih, saj imajo 20 sedežev (leta 2014 14), konservativna stranka je izgubila podporo, ima 12 sedežev, (leta 2014 16), Ciudadanos ima osem sedežev (leta 2014 dva), skrajnodesničarska stranka Vox pa tri sedeže, kažejo izidi po 80 odstotkih preštetih glasov. Toliko kot koalicija okoli katalonske leve stranke ERC. Stranka Skupaj za Katalonijo je osvojila dva sedeža, (izvoljena sta nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont in nekdanji minister katalonske vlade Oriol Junqueras, ki je v zaporu), enega pa bo imela tudi koalicija okoli baskovskega nacionalističnega PNV-ja. Udeležba je bila skoraj 50-odstotna, kar 15 odstotnih točk večja kot pred petimi leti.

ŠVEDSKA (20 sedežev): Zmaga vladajočih socialdemokratov, Zeleni razočarani
Zmagali so vladajoči socialdemokrati s 23,6 odstotka glasov, ki so tako ohranili pet poslanskih sedežev. Velik uspeh so imeli desničarski populisti Švedski demokrati s tretjim mestom in tremi evroposlanci, za desnosredinsko Zmerno stranko, ki je dobila štiri poslanske sedeže. Hud poraz so utrpeli Zeleni, ki so izgubili dva od dosedanjih štirih sedežev.

ZDRUŽENO KRALJESTVO (73 sedežev)
Zmagala je evroskeptična populistična Stranka brexit evroposlanca Nigela Faragea z 31,5 odstotka glasov. Vladajoči konservativci premierke Therese May so z le 7,5 odstotka glasov utrpeli hud poraz in so šele peti. Na drugem mestu so proevropski Liberalni demokrati z okoli 20 odstotki glasov, glavne opozicijske laburiste je podprlo 16,6 odstotka volivcev, Zeleni pa so osvojili 11,6 odstotka glasov. Britanski evroposlanci morda sploh ne bodo sedli v poslanske klopi, saj naj bi njihova država do 31. oktobra izstopila iz EU-ja.