Skakalni del univerzijade bo gostila Planica, zdaj pa se postavlja vprašanje, ali ne bo treba zunaj Maribora organizirati še kakšnih drugih tekmovanj, saj zaradi gospodarske krize ni dovolj denarja za gradnjo novih objektov. Foto: Andreja Prel
Skakalni del univerzijade bo gostila Planica, zdaj pa se postavlja vprašanje, ali ne bo treba zunaj Maribora organizirati še kakšnih drugih tekmovanj, saj zaradi gospodarske krize ni dovolj denarja za gradnjo novih objektov. Foto: Andreja Prel
Še vedno številne negotovosti glede univerzijade
Vogrinec in Saintrond o problematiki univerzijade

Mednarodna študentska športna zveza (FISU) je bila v četrtek spet na obisku v Sloveniji. Preverjali so, kako je Maribor pripravljen na organizacijo zimske univerzijade 2013. Na srečanju na ministrstvu za šport je bilo opaziti nekaj več optimizma, vendar bo očitno vse odvisno od nove vlade. Mariborski župan Franc Kangler naj bi že dobil zagotovila, da bo nova vlada projekt podprla. Bistveno je, da država odobri 30 odstotkov sredstev od prvotno zamišljene finančne konstrukcije projekta in ne 30 odstotkov od sedanje, močno okleščene.

Časa zmanjkuje. Do sredine februarja se bo treba dokončno odločiti. FISU ne razmišlja o prestavitvi "študentskih iger". Če bi Slovenija univerzijado odpovedala, bi izgubili štiri milijone evrov, kolikor so organizatorji že porabili za plačilo pristojbine in za dosedanjo organizacijo dogodka. Slovenija bi morala plačati tudi kazen. Višino kazni bi določilo mednarodno športno razsodišče v Lozani.

Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora zimske univerzijade, je v pogovoru za Odmeve na TV Slovenija priznal, da denar še zdaleč ni zagotovljen in da bo morala država nase prevzeti večji del finančnega bremena. Pomembna bo tudi ponedeljkova seja mariborskega mestnega sveta, na kateri bodo poskušali z rebalansem proračuna zagotoviti dodatna sredstva.


Danes ste bili na sestanku s predstavniki ministrstva za šolstvo in šport, kjer so obljubili pomoč. Toda ministrstva kmalu ne bo več, prav tako ne ministra. Se boste morali pogovarjati z novim ministrstvom?
Zadeva ni enostavna. Do univerzijade je še slabo leto dni, objekta praktično še nobenega novega nismo zgradili, potrebni pa so. Tudi finančna konstrukcija, ki se je menjavala, zdaj pa je pristala pri 30 milijonih, še zdaleč ni zagotovljena. Še daleč od tega, da bi imeli razčiščene pojme, kdo in koliko bo plačal. Na ministrstvu za šolstvo in šport smo imeli vrsto sestankov. Moram povedati, da je bil minister Igor Lukšič zelo naklonjen vsem diskusijam, vendar realizacije ni bilo. Bojim se, da bo zdaj situacija ob prehodu iz ene vlade v drugo vlado malce zamujala. Dobili pa smo od FISU-ja nekakšen skrajni termin, to je 15. februar, ko moramo zagotoviti, da smo v stanju univerzijado v takšnem obsegu organizirati.

Ampak do takrat verjetno ne bo ministra. Kakšne garancije boste imeli 15. februarja?
Ne vem. Prav gotovo ne bom skočil s te ladje, dokler bo kakršna koli možnost, da to organiziramo. Postavili smo si neke roke. 15. februar je rok, ko bo jasno, ali se gremo ali ne. Danes smo dobili nekaj zagotovil. Tudi župan Franc Kangler se je pogovarjal z nekaterimi člani bodoče vlade, ki so mu zagotovili, da bodo projekt podprli. Resnica je, da je ravno ta vlada pred štirimi leti sprejela obveznosti do univerzijade. Bilo bi logično, da bo tudi danes v državnem zboru našla dovolj podpore, kajti mariborska občina sama tega ne bo zmogla, vsaj ne ob predvideni razdelitvi 30 odstotkov država, 70 odstotkov Maribor. To pomeni, da bo država morala bolj odpreti mošnjo in priti vsaj na razdelitev 50:50.

V ponedeljek naj bi bila seja mariborskega mestnega sveta, ki naj bi odobril svoj del finančne pomoči. Kaj pričakujete od ponedeljka?
Upam, da se bo nekaj zgodilo. Ampak od obljub do realizacije mine v Sloveniji mnogo časa. Mi pa časa več nimamo. Tudi če bomo naložbe v športne objekte začeli, ti ne morejo biti gotovi v dveh ali treh mesecih. Če marca ne bo gradbenih dovoljenj in sklenjenih pogodb z izvajalci, potem do decembra, ko bodo preizkusne tekme na nekaterih objektih, teh objektov še ne bo.

Govorili ste, da bi določen del tekem lahko preselili drugam. Vemo, da bodo skakalne tekme v Planici. Prizorišči sta tudi Rogla in Zreče, pa Ruše. Je dodatna razpršitev realna možnost?
To je le teoretično. Občina Maribor in mestni svetniki ne bodo odobrili sredstev za to, da bi bile tekme zunaj Maribora. Da bi pa občine, kamor bi se selile tekme, Ljubljana, Kranj, Bled, Pokljuka, kjer imajo objekte, ki jih mi še nimamo, sofinancirale ta projekt, je podobno znanstveni fantastiki. Rešitev, če bi se morala vsa univerzijada razpršiti po Sloveniji, je samo ta, da bi država vse to 100-odstotno financirala. Mi bi prihranili 50 odstotkov tega predvidenega zneska. Če se ne bi zidalo, bi potrebovali 15 milijonov, ne 30.

Kaj pa namestitev udeležencev? Želeli ste jih namestiti v študentskih domovih v Mariboru, kjer pa nimajo dovolj prostora. Kako boste rešili to težavo?
Imajo, imajo. Gre le za malce več razumevanja, naklonjenosti do projekta, ki je konec koncev projekt študentske populacije. V Mariboru se da tudi s pomočjo rektorja prerazporediti izpitne roke in sprazniti dovolj veliko število postelj, ki so na razpolago.

Torej rešitve so. Morda pa bo pomagalo tudi to, da sta šport in kultura v skupnem ministrstvu. EPK 2012, univerzijada 2013 ... Morda bo to za Maribor dobro.
Morda bi nekaj denarja od EPK-ja preusmerili v univerzijado.

Še vedno številne negotovosti glede univerzijade
Vogrinec in Saintrond o problematiki univerzijade