Franz Klammer sam kot vrhunec svoje kariere izpostavlja olimpijsko zlato iz Innsbrucka, a prav posebno mesto v njegovem srcu pa ima zadnja zmaga v Kitzbühelu, kjer je zmagal ponovno po sedmih letih. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Franz Klammer sam kot vrhunec svoje kariere izpostavlja olimpijsko zlato iz Innsbrucka, a prav posebno mesto v njegovem srcu pa ima zadnja zmaga v Kitzbühelu, kjer je zmagal ponovno po sedmih letih. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Na olimpijskih igrah v Innsbrucku je bil takrat 22-letni Klammer upravičeno glavni favorit za zmago. Vlogo je upravičil. Foto: SI
Legendi v Kranjski Gori: Alberto Tomba in Franz Klammer. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Poziranje z Bojanom Križajem - spomin na zlata leta belega cirkusa. Foto: MMC RTV SLO/Sanja Martinec
S Klammerjem radi poklepetajo vsi zdajšnji zvezdniki svetovnega pokala. Na sliki Američan Ted Ligety, zmagovalec petkovega veleslaloma na Vitrancu. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Po Klammerjevem mnenju danes nihče nima karizme Bodeja Millerja in prav karizma je ob vrhunskem smučanju tista, ki nekoga kvalificira za smučarskega superzvezdnika. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
S Tombo sta še vedno dobra prijatelja. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Klammer ustrežljivo daje intervjuje, tudi angleščina mu ne povzroča težav. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

56-letni Avstrijec je bil v 70. in 80. letih nesporen kralj smukov - in še danes mu nihče ne pride blizu.
V skupnem smukaškem seštevku je bil najboljši kar petkrat, v eliti je bil 13 let, v tem času osvojil tudi olimpijsko zlato, v sezoni 1974/75 pa je dobil vse, razen enega smuka. "Klammer Express" je nadimek, ki veliko pove o tem izjemnem športniku, ki se od današnjih avstrijskih asov loči tudi po karizmi in divjem slogu smučanja.
Mediji in kamere so ga oboževali in še danes je cenjeni sogovornik sedme sile. In Klammer, danes priljudni in sproščeni gospod, ki v ciljnih iztekih tekem za svetovni pokal paradira v modnih sončnih očalih, rad privoli v intervjuje. Mi smo ga ujeli ta konec tedna, kjer se je Klammer udeležil tekem na Vitrancu.



Franz Klammer - smukaški kralj. Se kdaj naveličate zvena te besedne zveze?
Nikoli. Všeč mi je! (smeh)
Ko danes gledate tekmovalce na smukih, si kdaj zaželite, da bi bili v njihovih čevljih ali ste zadovoljni, da ste le še opazovalec?
Ne, sem popolnoma srečen, da sem že upokojen. Pri smučanju sem izjemno užival, to je bilo največje vznemirjenje v mojem življenju, a zdaj sem odmaknjen od tega. Še vedno pa zelo rad gledam tekme, rad opazujem te fante, kako smučajo, in današnja tekma je bila fantastična! (s Klammerjem smo govorili po sobotnem veleslalomu, op. a.)
Ko ste tekmovali vi, je bilo precej manj govora o varnosti in poškodbah - pa je bilo tudi poškodb res manj, kot se zdi danes v retrospektivi?
Ne bi rekel. Dobro, bile so drugačne poškodbe, a nihče ni videl vseh tistih padcev, zato niso nobenega brigali. Dobro, poškodovance so že pripeljali dol in jih oskrbeli, a kamere so bile postavljene drugače in nihče ni videl nevarnosti, ki nam pretijo - dreves, pomrznjenih delov ... Razprav o varnosti ni bilo, a imeli smo drugačen tip poškodb. Danes gre večinoma za poškodbe kolen zaradi te nove, agresivne opreme, v kombinaciji z agresivno preparacijo prog, in to je tisto, kar povzroča danes poškodbe.
Zmagali ste na več smukih kot kdor koli drug, osvojili olimpijsko zlato, štirikrat zmagali v Kitzbühelu. Kaj obžalujete, vam kaj manjka v tej impresivni zbirki, za kar vam je res žal?
Ja, je. Nikdar nisem zmagal v Sankt Antonu. Tam sem smučal trikrat in res sem si želel tam zmagati. A na splošno sem zelo zadovoljen z izidom. Seveda, vedno lahko zmagaš še več, o tem ni vprašanja. Recimo, lahko bi zmagal Kitzbühel petkrat ali celo šestkrat, bil sem v položaju, da bi mi to lahko uspelo, a nisem. To bi mojo statistiko prav gotovo le še polepšalo. A ko gledam na svojo kariero danes, sem zelo zadovoljen s tem, kar mi je uspelo.

Ostaniva pri Kitzbühelu in vaših štirih zmagah tam. Je Kitzbühel res tisti pravi, nad vsemi? Nekateri pravijo, da bi celo olimpijsko zlato zamenjali za zmago na Streifu ...
To ni res. Bolje zate, da imaš oboje! (smeh) Ampak resno, Kitzbühel je najboljši smuk na svetu. Najzahtevnejši, najdrznejši in preprosto fantastičen. Če se imate za smukača svetovne klase, bi morali zmagati v Kitzbühelu vsaj enkrat.
Imeli ste zelo specifičen slog smučanja - precej neeleganten, pogosto na robu odstopa ... poleg tega pa ste bili izjemno priljubljeni in velikanski magnet za televizijo. To zveni kot opis Bodeja Millerja.
Ja, prav zato imam tako rad Bodeja Millerja. Ker je njegov način smučanja preprosto tako ... sedi na repih smučeh, pride od zadaj, njegove roke so vsepovsod, vedno je divji, nikdar predvidljiv, nikdar ne veš, kaj bo storil. Ampak vrnimo se k meni - ja, mislim, da sem bil pionir, da sem prav jaz izumil karving način, preden so drugi sploh vedeli, kaj to je. Zavil sem smučko s stranskim lokom in tako "zakarval". In ja, imel sem veliko gibanja zgornjega dela telesa, da sem s tem še dodatno poganjal smučke.
Za koga pa bi vi rekli, da je danes najboljši še aktivni smučar?
Mislim, da Cuche. Didier Cuche je fantastičen, a še kake tri, štiri bi bilo vredno izpostaviti. V slalomu je to z naskokom Rainfried Herbst - je najelegantnejši, najučinkovitejši in preprosto najboljši slalomist, o tem sploh ni vprašanja. V veleslalomu jih je nekaj. Marcel Hirscher je zmagal šele dve tekmi, tako da je težko reči. Svindal je dober, Janka - Janko imam zelo rad, zanj mislim, da je najbolj vsestranski smučar od vseh. Lahko smuča smuk, veleslalom, tudi v slalomu je spodoben.
Ko ste obesili smučarske čevlje na klin, ste presedlali na avtomobilsko dirkanje. Te hitrost tako zasvoji?
Ja. Prav zato sem bil smučar! (smeh) Da odkriješ omejitev, kako daleč lahko potisneš svoje sposobnosti, in kakšna je tvoja meja. In ko sem presedlal na dirkalnike, je bilo isto - kako daleč jih lahko priženeš, kako daleč lahko sebe priženeš. In to je vznemirljivo.
Upokojili ste se precej zgodaj, pri 31-ih. Obžalujete to odločitev?
Ne. Opravil sem s smučanjem. Ne morem si predstavljati sebe pri 36 letih in še vedno v svetovnem pokalu, vsa tista koncentracija ... Nekega dne sem bil v štartni hišici v Aspnu leta 1985, in v tistem hipu me je prešinilo, da to ni več pravi kraj zame, in sem nehal.
Zdaj delate kot ambasador Združenih narodov za boj proti drogam in kriminalu. Kako ste se zapletli v to?
Delam veliko dobrodelnih zadev - v Avstriji imam svojo lastno dobrodelno organizacijo, s pomočjo katere pomagam mladim športnikom, ki se poškodujejo, pa nimajo nobenega zavarovanja. Poleg tega se tudi trudim spraviti mlade z ulic in mislim, da je šport dobro orodje za to. Šport namesto drog. In to je zame zelo pomembno - da spravim otroke z ulic in da dobijo neki cilj v življenju.
Vidimo vas na veliko tekmah in še vedno ste magnet za novinarje. Vas to najbrž pač ne moti, a za še aktivne tekmovalce zna biti verjetno medijska pozornost precej nadležna ...
Ja. Ja in ne. Je nadležno, ko moraš odgovarjati, zakaj NISI zmagal, ni pa nadležno, ko moraš odgovarjati, zakaj SI zmagal. Lahko jim rečeš kar koli, pa ti bodo verjeli. Če pa ne zmagaš, če si celo slab, pa moraš zdaj razložiti ljudem, zakaj se nisi dobro odrezal, to zna biti malce zoprno in frustrirajoče. A mediji so pač del tega, moraš se ukvarjati z njimi. Brez medijev ni smučanja.
Ko stojite tam v ciljnih iztekih, dajete tekmovalcem kake nasvete, vas prosijo za nasvete?
Ne, ne, preveč sem že oddaljen od smučanja.
Kdo je po vašem mnenju naslednji smučarski superzvezdnik?
Mislim, da pri konceptu smučarskega superzvezdnika ne gre le za smučanje samo, ampak tudi za osebnost. Mladi smučarji lahko svojo osebnost še razvijejo. A v tem trenutku ni nikogar, razen Bodeja. Mislim, da ima ... okej, moral bi več zmagovati, a ima osebnost, vsi ga imajo radi. Imamo sicer nekaj res fantastičnih smučarjev - zame je, recimo, Svindal zvezda, ker je zelo dober govornik, lahko govori v različnih jezikih in ima dejansko izjemno osebnost, a potrebovali bi bolj nekoga, kot je bil Tomba.
Vaši favoriti za prihajajoče olimpijske igre!

O, vse je tako odprto! V vseh disciplinah. Cuche se je zdaj poškodoval, sicer je bil moj favorit za smuk, a ne bi odpisal tudi Walchoferja, pa Millerja, pa Osborne-Paradisa in Svindala. Enako v veleslalomu - okej, Hirscher je dvakrat zmagal. Vse je odvisno od proge - ene ležijo bolj enim, druge drugim. V slalomu upam na zmago Herbsta, ker je ta hip najhitrejši slalomist.
Se radi vračate sem v Kranjsko Goro?
Da, na splošno rad prihajam v Slovenijo. V bistvu prihajam pogosteje sem poleti, ko igram golf v Bohinju in na Bledu, pozimi pa uživam v tukajšnjem gostoljubju.
Predvidevam, da še vedno radi smučate. Katera smučarska letovišča so vam najljubša? Katera je za vas sanjska zimska destinacija?
Tudi to je zelo težko reči - približno tako težko, kot odgovoriti, kdo bo zmagal na olimpijskih, ker je vedno odvisno od razmer, od snega, in če si v dobri družbi - če je vse to izpolnjeno, je pravzaprav vsako smučišče dobro. Sam sem sicer povezan z Bad Kleinkirchheimom, tam so smukaško progo poimenovali po meni, tako da je Bad Kleinkirchheim jasno kraj, kamor morate iti (smeh). Rad imam tudi alpska letovišča kot Sankt Anton, odlična smuka je tudi v Sankt Moritzu, ampak je res veliko odličnih smučišč, zato je težko izbrati najboljšega.