Andreja Slokar se po enoletni odsotnosti – lani si je tik pred začetkom sezone hudo poškodovala kolenske vezi – vrača v svetovni pokal. Če drži tisto, da si dober toliko, kakršen je bil rezultat na zadnji tekmi, potem gre na start v vlogi favoritinje. Na svoji zadnji tekmi je namreč 20. marca 2022 z izjemno finalno predstavo zmagala na slalomu v Meribelu. No, zmage v Söldnu seveda nihče ne pričakuje, gre navsezadnje za veleslalom, ki ni njena paradna disciplina, uspeh bi bil že uvrstitev med 15. Vračanje med najboljše zahteva svoj čas, je pa lepo slišati, da je dobro trenirala in da sta se z Ano Bucik, lani najboljšo slovensko smučarko v obeh tehničnih disciplinah, odlično ujeli. Pravo vzdušje na treningu in zdrava konkurenca sta pomembna gibala napredka!

Sorodna novica Meta Hrovat zaradi bolečin v hrbtu še ni pripravljena na tekmovanja

Na uvodnem veleslalomu s slabo startno številko
Pogovor z zgovorno 26-letno Ajdovko smo začeli z vprašanjem, ali je bila vrnitev težja, kot je pričakovala. "Ne, v bistvu je šlo lažje. Vedno sem se bala poškodbe. Drži, izgubiš sezono, proces je dolgotrajen, zato je normalno, da zdaj še nisem na tisti ravni, kot sem bila pred poškodbo. V zadnjem letu je bila v ospredju predvsem rehabilitacija, šele v zadnjem obdobju tudi trening. Me je pa poškodba lani presekala. To je bil kar šok. Toliko časa sem potrebovala, da pridem na neko primerno raven smučanja ... Že takoj, ko sem se poškodovala in spoznala, da me eno sezono ne bo, sem si rekla, da se vrnem v Söldnu. Resda to ni moja disciplina, startala bom zunaj najboljše trideseterice, saj sem izgubila vse točke, a pogrešam tekmovanja. Me je pa kar strah, kako bom odreagirala v Söldnu. Malo sem že nervozna."

Bolj vajena porazov kot uspehov
Poškodba kolena je že povsem potisnjena v ozadje. "Občasno me še boli, ne gre popolnoma brez bolečine, a če bi imeli vsi tako malo težav po rekonstrukciji križne vezi, kot jih imam jaz, bi bili srečni. Nimam težav, bila sem operirana, rehabilitacijo je uspela, dobro sem trenirala pred novo sezono." Poškodbe so sicer v alpskem smučanju zelo pogoste, o tem lahko veliko pove tudi Ilka Štuhec, ki pa se je vedno vrnila še močnejša. Bo podobno tudi pri Andreji Slokar? "Ko sem bila še v otroških kategorijah, sem bila zelo uspešna, ob prehodu na višjo raven pa se je zalomilo. Ko sem prišla v FIS-program, tega je zdaj že skoraj 10 let, prvih sedem let ni bilo nobenih odmevnih rezultatov. Borila sem se, padla sem v neko divjo vodo, ki me je metala sem in tja, iz poraza v poraz. Navadila sem se na to, in zdi se, kot da neuspeh lažje sprejmem kot uspeh."

Sorodna novica Andreja Slokar: Nisem tako suverena kot pred dvema letoma, a me občutki v slalomu res veselijo

Olimpijska medalja je bila na dosegu roke
Od poraza do poraza do – končne zmage? Kaj pomeni, če si daleč od vrha že na tekmah nižje ravni, je verjetno spoznala predvsem februarja 2014, ko je bila v Innerkremsu na superveleslalomski FIS-tekmi 84. z zaostankom šestih sekund za Tino Robnik. A je vztrajala in januarja 2018 dočakala prvi nastop v svetovnem pokalu. Z 52. mestom na veleslalomu v Kranjski Gori ni ravno opozorila nase. Prve točke svetovnega pokala je osvojila šele tri leta pozneje (slalom v Flachauu; 23. mesto), to pa je že bila pomembna prelomnica, saj je v nadaljevanju sezone 2020/21 pogumno zakorakala proti slalomskemu vrhu in naslednjo sezono tudi dvakrat zmagala, na začetku sezone paralelni tekmi, na koncu pa, kot že omenjeno, na klasičnem slalomu v Meribelu. Vmes je skoraj ujela olimpijsko medaljo, v Pekingu ji je (po napaki na zadnjem vmesnem času) do brona zmanjkalo le 10 stotink.

Vse najlepše o Ani Bucik
Od odlične sezone 2021/22 in enoletnega prisilnega odmora se je marsikaj spremenilo. Potem ko je delovala v samostojni ekipi, se je razšla s trenerjem Boštjanom Božičem in prišla pod okrilje reprezentance, kjer zanjo (in za Ano Bucik) skrbi Gregor Koštomaj. "To je moja prva izkušnja z ekipo. Odlično se razumemo. Na začetku sem se zelo bala, kako se bova ujeli z Ano, saj sva različni tekmovalki. A strah je bil odveč, tudi značajsko sva na isti valovni dolžini. Največja razlika v primerjavi s prej, ko sem bila v svoji ekipi, pa je ta, da je cela ekipa delala le zame, zdaj pa se dela za vsa dekleta." Nov serviser je Luca Valenti. "Dobro sva se ujela. Ostajam pri Nordici, material mi ustreza, lepo sodelujemo. Sicer pa nisem tekmovalka, ki komplicira z materialom. Raje smučam, kot da se preveč ukvarjam s tem (smeh)."

Da je bila poškodovana, ne sme biti izgovor
Še nekaj je, na kar Andreja še ni najbolj navajena. Na množico gledalcev, ki bodo ob progi in v ciljni areni na tekmah svetovnega pokala. "V svetovnem pokalu sem redno začela tekmovati ravno v času epidemije, ko ni bilo gledalcev, razen na tisti zadnji tekmi v Meribelu." Ker v letošnji sezoni ne bo velikega tekmovanja, bosta vrhunec sezone pomenili tekmi za zlato lisico v Kranjski Gori (6. in 7. januar). Od preostalih prizorišč bi podčrtala slalom v Flachauu: "Tekma mi je zelo pri srcu, saj je vzdušje odlično, je pa res, da mi teren zaradi vseh tistih grbin ne ustreza najbolj." Bo pa seveda že sobotna tekma v Söldnu svojevrsten preizkus. "Ga ni človeka, ki bi mi lahko naložil takšen pritisk, kot si ga sama. Da, res je, bila sem eno leto poškodovana, a iskreno: to me dosti ne zanima. Seveda ne pričakujem, da bom na prvi tekmi zmagala. A smučam že ogromno let in ne morem si govoriti, da imam zaradi poškodbe še čas. Nočem imeti same sebe za norca."

Na druge se ne ozira
V lanski sezoni je prevladovala Mikaela Shiffrin, veliki kristalni globus je osvojila s prednostjo skoraj tisoč točk pred prvo zasledovalko (Laro Gut Behrami). Zelo verjetno bo Američanka tudi letos nadaljevala niz zmag, morda bo dosegla jubilejno stotico (zdaj ima 88 zmag v svetovnem pokalu). Da bi bila Andreja Slokar kaj obsedena z Mikaelo Shiffrin in analizirala njeno smučanje, ne bi mogli reči. "Da, pogledam, kako smuča, seveda se lahko pri tem tudi kaj naučim. A bolj kot gledam druge, bolj se mi zdi, da slabo smučam. Na treningu se zato ne oziram k drugim reprezentancam. Celo pri tistih, ki slabše smučajo, imam občutek, kot da gledam svetovne prvakinje. Jaz se raje osredotočam nase, iščem svojo linijo, z drugimi se nočem ukvarjati."

Pogreša tiste evforične občutke ob zmagi
Po veleslalomu v Söldnu – tam je nastopila le leta 2021 in osvojila spodbudno 14. mesto – Andrejo Slokar kmalu čaka pot na sever Evrope, kjer bosta v Leviju dva slaloma (11. in 12. november), takrat pa bo že znano, ali je na podobno vrhunski ravni, kot je bila v sezoni pred poškodbo, ko je predvsem v Meribelu uživala ob občutkih, ki so za športnika najlepši. "Iskreno povedano, so bili to zares najlepši občutki v karieri. V finalu sem prevzela vodstvo in v cilju čakala in spremljala, kako so vse smučarke zaostajale za mano. Izjemen občutek. Toliko časa garaš za eno stvar in ko to dosežeš ... nepozabno in seveda si želiš to ponoviti. To sem pogrešala zadnje leto." Ima pa vsaka še tako slaba stvar tudi kakšno dobro: "Veliko novih stvari sem poskusila v tem času, ko sem bila poškodovana. Pozimi sem imela na primer dovolj časa, da sem gledala svetovno prvenstvo v Planici. Prav vse tekme, po cele dneve sem bila pred televizorjem."