Gre za igro, ki jo številni nepoznavalci imenujejo kar "balinanje po ledu". Seveda ni vse tako preprosto. Curling je igra, v kateri igrata dve ekipi, ki imata po štiri igralce. Ekipi se med seboj merita na ledeni ploskvi, za igro pa uporabljata nabrušen kamen in metlo.

Igralci po ledeni ploskvi proti 'hiši' podajajo kamne. Zmaga ekipa, ki ob koncu desetih iger (v vsaki igri mora posamezno moštvo podati osem kamnov) zbere večje število točk. Zveni preprosto? Najbrž - a za končni uspeh je potrebno veliko znanja, taktike in sposobnosti.

Igrali so ga že v 16. stoletju
Curling izvira iz Škotske, njegove prve omembe pa zasledimo v 16. stoletju, ko je v Paisleyju notar John McQuhin opisal dogodek, na katerem so krajani tekmovali v metanju kamnov po ledu. Številni so sicer prepričani, da je curling še starejši. Prelomno leto je 1924, ko je curling v Chamonixu postal tudi olimpijski šport. Od leta 1932 do 1998 so ga nato izbrisali s seznama olimpijskih disciplin, potem pa so ga nanj spet uvrstili na igrah v Naganu.

Curling od leta 2010 tudi pri nas
V Sloveniji so curling začeli igrati leta 2010, ko so navdušenci tega športa tudi ustanovili Curling zvezo Slovenije. Ta si prizadeva curling približati Slovencem, uresničila je že večino
postavljenih ciljev, najbolj pa si želi primerne površine za igranje, ki je v Sloveniji za zdaj še ni. O curlingu v Sloveniji smo se pogovorili s predsednikom tekmovalne komisije na CZS-ju, Mitjo Goriškom, ki je spregovoril o začetkih zveze, težavah, s katerimi se ta sooča, o državnem prvenstvu in o evropskem
prvenstvu skupine C, na katerem je moška članska reprezentanca vknjižila velik uspeh.

Curling v Sloveniji spada med manj prepoznavne športe. Se spomnite, kdaj ste prvič slišali zanj oziroma kaj vas je na njem najbolj navdušilo?
Za curling sem prvič slišal prek televizije. Kadar so olimpijske igre in svetovna prvenstva je na Eurosportu precej teh prenosov. Malo smo vse skupaj spremljali, enkrat pa smo prišli na idejo, da bi lahko to igrali tudi v Sloveniji.

Curling zveza Slovenije je stara dobri dve leti. Kako se je pravzaprav vse skupaj začelo?
Začelo se je z idejo, nato pa smo morali ustanoviti dva kluba - Curling klub Ljubljana in Curling klub Zalog. Kajti ko obstajata dva kluba, se lahko ustanovi tudi curling zveza, takšna so pravila. Potem smo šli na upravno enoto, a še predtem smo morali izraz 'curling' spraviti v slovar slovenskega knjižnega jezika, da smo lahko zvezo registrirali kot curling zvezo. CZS se je ustanovil 5. marca 2010. 6. aprila istega leta smo postali člani Mednarodne curling federacije. Z isto zgodbo so medtem sicer že začeli na Jesenicah, drug za drugega nismo vedeli, ko pa so videli, da zveza že obstaja, so se nam pridružili. Pozneje so enako storili še v Rušah. Za začetek si je zveza zadala štiri cilje: vključitev v Mednarodno curling federacijo, vključitev v Evropsko curling zvezo, vključitev v Olimpijski komite Slovenije in dan odprtih vrat.

Ste člani vseh zvez?
Da. V Mednarodni curling federaciji nas imajo pravzaprav za vzorčni primer, kako se moraš pripraviti, da se včlaniš v njihovo federacijo. Nam je uspelo ustanoviti lastno zvezo in postati člani krovne federacije v mesecu in dveh dneh. Skupščina je bila v Coritni d'Ampezzo, nas so sprejeli kot 46. članico. Predsednica Kate Caithness je ob tem poudarila, da je 46 številka Valentina Rossija, zato smo najbrž tudi tako hitro postali člani (smeh).

Kdaj se je začel curling v Sloveniji pravzaprav igrati zares?
Od ustanovitve zveze pa do septembra se curling pri nas ni igral. Kamne smo iz Mednarodne curlig federacije v okviru programa, ki ga imajo za pomoč novonastalim zvezam, dobili šele konec avgusta. Cena enega kamna je od 400 do 900 evrov, za eno igro pa jih potrebuješ 16. Če imaš tri proge, potrebuješ tri komplete kamnov. Zanimivo je predvsem to, da se kamni delajo zgolj iz enega kamnoloma na Škotskem.

Septembra 2010 je CZS v Zalogu izvedel Dan odprtih vrat curlinga. Prireditev, na kateri ste predstavili osnove curlinga in pravila igre, je po podatkih na uradni spletni strani obiskalo okoli tisoč ljudi. Kakšen je bil odziv?
Mi smo kamne dobili, prišla je gospa Caithness, predsednik Evropske curling zveze, prišla pa sta tudi inštruktorica curlinga iz Škotske in pripravljavec ledu, ki je Kanadčan, a živi v Švici. Led so nam torej pripravili oni, vse so nam pokazali, z njihove strani je bila pomoč velika. Mi smo ta dogodek oglaševali prek obcestnih plakatov in radia, na prireditev je prišlo kar nekaj ljudi vseh starosti. Najprej so se jim razložila pravila, na eni progi je bila inštruktorica, na drugi so lahko obiskovalci nato curling igrali tudi sami. Ljudje so prihajali čez cel dan, nekateri so bili bolj, drugi manj navdušeni. Pred dnem odprtih vrat curlinga je bila baza okoli 20 ljudi, potem pa se je vse skupaj nekoliko razširilo. Lahko rečem, da smo s to prireditvijo pridobili kar precej navdušencev.

Boste tudi letos organizirali dan odprtih vrat?
Dan odprtih vrat organiziramo vsako leto. Predvsem imamo akcijo, ki jo imenujemo 'Curling krog Slovenije'. Imamo načrt, da bi ta šport predstavili v vseh dvoranah po Sloveniji. Lani smo to naredili v Ljubljani, na Jesenicah in v Mariboru. Letos smo si postavili cilj, da bi dan odprtih vrat organizirali še v Celju in v Kranju.

Najbrž vsak prosti čas porabite za delo v curling zvezi.
Seveda, dela je kar precej. Predsednik in sekretar se ukvarjata z zadevami zveze, potem so tu komisije, ki vodijo zadeve za stroko, reprezentance, finance, marketing, ženski curling in za mladinsko selekcijo. Tekmovalna komisija, ki jo vodim jaz, organizira tekmovanja. Imeli smo že tri državna članska prvenstva. Decembra 2010 je bilo prvo. Prejšnjo sezono je bilo tudi mladinsko državno prvenstvo in prvenstvo v mešanih dvojicah. Glavni strošek je najem dvorane, preostalo naredimo vse prostovoljno. Igra se v Mariboru, v Ljubljani in na Jesenicah. Trudimo se, časa vse skupaj vzame kar precej.

Kako pa poteka državno prvenstvo?
Na državnem prvenstvu smo imeli 16 moških in štiri ženske ekipe. To je skupaj okrog 80 tekem, ena tekma traja približno uro in pol, naenkrat se je igralo pet tekem. Vse skupaj izpeljati v treh dneh je kar velik projekt. Potrebna je kar velika baza ljudi, da vse steče, tako kot je treba.

Kako sestavite reprezentanco?
Lani smo imeli takšen sistem, da je državni prvak postal tudi reprezentanca, ki smo jo nato poslali na evropsko prvenstvo. To je ekipni šport, tukaj ne moreš posameznikov izbirati iz različnih ekip in sestaviti reprezentance. Ekipa mora dihati skupaj, bistvo curlinga je, da se razumeš. Reprezentanco smo nato poslali v danski Tarnby. Ženske so zmagale dve tekmi in so bile na koncu šeste, moški pa so zmagali enkrat in so osvojili osmo mesto. Dosegli smo prve zmage, kakšnih posebnih priprav ni bilo, prišli smo le na nekaj treningov v Kitzbühel.

Letos je moška reprezentanca osvojila tudi prvo odličje.
Ja, letos smo na evropsko prvenstvo skupine C v Erzurum poslali dve reprezentanci. Punce so bile pete, fantje pa so presegli vsa pričakovanja in osvojili bronasto odličje. Za bron so premagali Beloruse, ki so lani izpadli iz B-skupine, kar je bil za Beloruse velik šok, saj so načrtovali povratek v skupino B. Slovenci so nato igrali odločilno tekmo za uvrstitev v skupino B s Hrvati, ki pa so unovčili bogate izkušnje, in jih tudi premagali.

Curling se igra v Srbiji in na Hrvaškem, pred kratkim je bila kot 50. članica v Mednarodno curling federacijo sprejeta še Curling zveza Kosova. Poznamo jadransko ligo v košarki, navsezadnje se jadranska liga igra tudi v vaterpolu. Bi morda nekoč lahko ustanovili tudi jadransko ligo v curlingu?
Vse skupaj je povezano z materialnimi pogoji, torej s progami in dvoranami. Žal v državah nekdanje Jugoslavije ni niti ene dvorane za curling. Na tem območju se okoli deset let curling igra predvsem v Srbiji in na Hrvaškem, zdaj smo se vključili še mi. Vseeno mislim, da je o jadranski ligi morda še prezgodaj govoriti. V Srbiji in na Hrvaškem je zadeva sicer zastavljena nekoliko drugače kot pri nas. Ljudje se zberejo in igrajo curling, v okviru zveze se ne dogaja skoraj nič. Pri nas pa skušamo curling dvigniti na višjo raven, ker je to le olimpijski šport.

Pa menite, da se lahko uvrstite na olimpijske igre?
Teoretične možnosti so. Če si dovolj dober in se uvrstiš najprej v B- potem pa še v A-skupino in si tam med prvimi šestimi, greš na svetovno prvenstvo. Tam dobiš zahtevano točko in lahko igraš kvalifikacije. Ponavljam, če bi imeli svojo dvorano in če bi obstajala možnost vsakodnevnega treninga, bi se dalo v roku petih ali desetih let uvrstiti na olimpijske igre. Madžari so recimo dobili dvorano in so potrebovali sedem let, da so napredovali v A-skupino. Njihovi začetki pa so podobni našim - tudi oni so se vozili na treninge v Kitzbühel.

Če bi se želel preizkusiti v curlingu, na koga bi se moral obrniti?
Imamo spletne strani vseh klubov, imamo tudi profil na Facebooku. Enostavno se pride na treninge, ki so vsak ponedeljek ob 20. uri v Zalogu. Tam se posamezniku na kratko razloži pravila igre, vsak dobi začetno opremo, postavi se na led in vso stvar preizkusi.

Kje vidite curling v Sloveniji čez, recimo, 10 let?
S takšnim tempom, s katerim smo vse to dosegli v dveh letih in pol, bi lahko ob pravih pogojih curling spravili na precej visoko raven, tako da bi se lahko spogledovali tudi z uvrstitvijo v B-skupino in tako naprej. Ampak poudarjam: potrebni so primerni pogoji. Voziti se pet ur na trening, kjer so pravi pogoji, in nazaj, ni praktično, ampak to delamo, ker imamo voljo in radi ta šport.

Kakšna pa je razlika med zaloškim ledom in tistim pravim za curling v tujini?
Razlika je kot dan in noč. Kot cesta in makadam. Za osnovni trening se da tudi na našem ledu še kar dobro trenirati, ampak za višjo raven je pa led v tujini precej primernejši.