V izgredih, ki so v ZDA vzniknili pred zgradbo kongresa, so umrli štirje ljudje, več kot 50 je bilo aretiranih. Foto: AP
V izgredih, ki so v ZDA vzniknili pred zgradbo kongresa, so umrli štirje ljudje, več kot 50 je bilo aretiranih. Foto: AP

Nad podobo množice, ki se je vzpenjala po stopnicah in plazila po zidovih Kapitolskega griča, na katerem stojita ameriški predstavniški dom in senat, v zrak vihtela ameriško zastavo (in tudi tisto konfederalno), nato pa si naposled mimo varnostnikov vtrla pot v hram ameriške demokracije, je bil marsikdo presenečen.

Kongres nekaj ur po nasilnem vdoru Trumpovih privržencev potrdil zmago Bidna

Dogodka sicer ne gre enačiti, a morda je pri gledalcu vzbudil podoben učinek presenečenja kot pred dvajsetimi leti, ko sta se na televizijskih zaslonih pred našimi očmi zrušila Dvojčka v New Yorku; podobe vdora v parlament morda hitreje pripisujemo povolilnim insinuacijam v državah Vzhodne Evrope, Azije ali Afrike, ne pa v državi, ki si je nadela naziv "zibelka demokracije".

In kaj se je včeraj sploh zgodilo?

"Eno je resnica, eno je družbeno sprejemljiva resnica, eno je tisto, o čemer želijo poročati mediji, eno pa je tisto, kar javnost sploh lahko prenese, da sliši," meni Klemen Balanč z Inštituta za politični menedžment Homopolitikus. Prepričan je, da množica podpornikov ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred Kapitol ni prišla z namenom izvedbe državnega udara. "Ljudje so tja prišli izraziti svoje mnenje bolj iz obupa, saj želijo verjeti, da so Trumpa na volitvah okradli, že desetletja ne zaupajo institucijam (...), poleg tega pa je Trump še podžgal konflikte, ki so v ZDA tleli desetletja".

Dogajanje v ZDA bo tudi tema današnjega Studia ob 17.00 na 1 programu Radia Slovenija. Vabljeni k poslušanju.

Po njegovih besedah je 75 milijonov volivcev Trumpa volilo iz podobnega razloga kot leta 2016 – kot nasprotovanje demokratom in levičarskim idejam. "V njihovih glavah je z Bidnom prišla na oblast ta ista opcija, ki je bila že s Hillary Clinton, ki so se ji leta 2016 uprli. Včerajšnje dejanje ni bilo uničevanje, državni udar, prevzem oblasti. Ti ljudje so prišli pokazat sredinca tej oblasti in tej politiki ter opozoriti, naj jih ne pozabi, v upanju, da se je tudi levica v ZDA kaj naučila iz lekcije Donalda Trumpa in zavračanja politike Hillary Clinton," nadaljuje Balanč.

Nancy Pelosi zahteva takojšno odstavitev Trumpa s položaja predsednika ZDA

Napad na demokracijo ali pomanjkanje političnih veščin?

"Dogajanje je ušlo izpod nadzora," se strinja Bogomil Ferfila, predstojnik katedre za ameriške, nemške in svetovne študije na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Predsednik Trump je po njegovem mnenju pokazal "pomanjkanje politične kondicije" – za razliko od drugih republikancev, "ki so videli, da je stvar končana, da so volitve izgubljene. Jasno, da je bilo nekaj goljufij na volitvah, a 60 pravnih postopkov, ki jih je Trump sprožil, je bilo zavrnjenih, republikanci so mu dali vedeti, da je lahko njihov kandidat čez štiri leta, a tega ni bil zmožen sprejeti."

Na shodu Trumpovih podpornikov pred Belo hišo, ki se je odvijal skoraj hkrati s formalno potrditvijo elektorske izvolitve Joeja Bidna v Kapitolu, "je Trump v tem nagovoru preveč ognjevito pozval svoje podpornike, da skušajo nekaj premakniti in zgodil se je tragičen napad na kongres, ki bo deležen obsojanja, morda bo imel pravne posledice. Nasilnega razreševanja težav ne bo nihče podprl in tukaj je bila njegova napaka". Ena ključnih, s katero je Trump po mnenju Ferfile zapečatil svojo politično usodo, druga pa je bila neprimerno ravnanje med pandemijo.

Pomanjkljivi varnostni ukrepi na protestu?

Foto: AP
Foto: AP

Tako Klemen Balanč kot Bogomil Ferfila sta izpostavila nenavadnost dogodka, da so lahko protestniki ob napovedanem dogodku dokaj nemoteno vdrli v kongres in da je bila nacionalna garda aktivirana relativno pozno, sploh v primerjavi s protesti Življenja temnopoltih štejejo, na katerih je bila policijska prisotnost močno okrepljena.

"Čeprav so bili deloma pripravljeni na zaostreno varnostno situacijo, pa so, ali namerno ali slučajno, sprejeli premalo varnostih ukrepov, zaradi česar je prišlo do tega tragičnega dogodka. Sam vdor pa je seveda nesprejemljiv," meni Ferfila in dodaja, da bo imel neljubi dogodek "morda pravne posledice", nasilnega razreševanja težav v ZDA pa ne bo podprla nobena politična stranka, "in tukaj je bila storjena Trumpova napaka".

Bo Trump le priznal poraz?

Kako se je zgodil največji napad na simbol ameriške demokracije v 200 letih

"Vprašanje," nadaljuje Balanč. "Do včerajšnjega incidenta sem bil prepričan, da ima Trump strateško politiko, da bi republikanska stranka na naslednjih volitvah nominirala Ivanko (Trump, njegovo hčer), sicer bi zagrozil, da bo naredil svojo stranko in jim pobral polovico volilnega telesa. Po tem, kar se je zgodilo včeraj, pa je izgubil to kredibilnost."

So v ZDA globoko razdeljeni?

Poleg tega, da imajo demokrati novoizvoljenega predsednika, imajo tudi večino v predstavniškem domu in v senatu, torej v obeh vejah oblasti. Javnomnenjske raziskave v zadnjih štirih letih kažejo zgodovinsko razdeljenost ameriške družbe, "ravno zato Biden obljublja, da bo združil in povezal narod (Build Back Batter). A zaradi Trumpovega stila vodenja smo se ukvarjali z abstraktnimi družbenimi konflikti in ne toliko z javno politiko, ki jo sprejemajo kongres in zakonodajna telesa," poudari Klemen Balanč.

Ferfila pa opozarja, da imajo ZDA vendarle drugačen strankarski politični sistem od Evrope, kjer je vodja stranke personifikacija politične ideje in utelešenje stranke, v ZDA ni tako, saj republikanska in demokratska stranka delujeta neodvisno od predsednika. "Predsednik ZDA je 'front man', izberejo nekoga, ki gre zanje v boj, to sta Trump in Biden, a onadva nimata močnejšega vpliva v državi (...) Če bi se stvari odvile, kot je računal Trump, da bi Mike Pence vrnil ameriškim zveznim državam v preiskavo rezultate volitev, bi to trajalo mesece. Inavguracije ne bi bilo in sramota za ZDA bi bila še večja. Zato je republikanska stranka rekla: 'Dovolj je!', a Trump tega ni dojel."

Ferfila ob tem spomni, da bi lahko Trumpa tudi odpoklicali po 25. amandmaju, če ne bi hotel sodelovati. "Republikanska stranka vztraja, da je treba proces zamenjave predsednika izpeljati do konca, če Trump ne bo sodeloval, si bo zapravil vso podporo."

Trumpovi privrženci vdrli v kongres, umrli štirje ljudje

Kako bi lahko dogodki v ZDA vplivali na mednarodni parket?

Dr. Primož Šterbenc, docent na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, poudari, da je svet v mednarodnih odnosih trenutno v "specifičnem zgodovinskem trenutku". Proces t. i. unipolarnega mednarodnega sistema, v katerem je obstajala ena sama supersila, torej ZDA, "se spreminja v multipolarnega, v katerem obstaja več velikih sil."

Ta proces se je začel leta 2003 z napadom na Irak in še vedno traja. In zakaj je to pomembno? Na mednarodnem trgu kot enako močna sila ZDA nastopa Ljudska republika Kitajska, kar med državama ustvarja napetosti, tudi možnost konflikta.

Moč velesil na mednarodnem trgu pa se izkazuje na dva načina: trda moč je tradicionalno ekonomsko-vojaška, "mehko moč (ang. soft power) pa bi lahko definirali kot sposobnost nekoga, da ti sledi, brez da bi uporabil silo." Šterbenc ob tem našteje primere vpliva ameriških konglomeratov, kot so: Hollywood, Google, Disney, Coca-Cola, Netflix. "Kitajska, ki pridobiva na trdi moči, pa ima zelo majhno mehko moč," nadaljuje Šterbenc, ki pojav pojasni s tem, da se na Zahodu "le redki odločajo za učenje kitajščine in sinologije, saj menijo, da je kitajski režim tako zelo represiven, krut in maščevalen, da to ne bi bilo najboljše".

Politična nihanja v ZDA po njegovih besedah tako vendarle "nekoliko zmanjšujejo ameriško mehko moč v mednarodnih odnosih, ki je od nastanka govorila o tem, da so ZDA svetilnik demokracij".

Božo Cerar: Vdor v kongres obžalovanja vreden

Nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA Božo Cerar dogajanje v Washingtonu ocenjuje kot "žalostno", a kljub temu opogumljajoče, predvsem zaradi odzivov – zlasti iz republikanske stranke, ki so ga obsodili. "A to je madež na ameriški demokraciji," je ocenil upokojeni slovenski veleposlanik, ki poudarja, da je bila glavna težava protestov nasilje. O resnosti razmer priča tudi dejstvo, da sta policistom, ki varujejo Kapitol, morali na pomoč priskočiti mestna policija in nacionalna garda.

Cerar je opozoril, da Trumpovih podpornikov nikakor ni malo, na novembrskih predsedniških volitvah se je njihovo število še povečalo in to kljub temu, da jih je imel zmagovalec Joe Biden več. Trump je v sredo protestnike sicer pozval k umiritvi razmer, a vztraja pri svojem glede ukradenih volitev, česar pa ne more dokazati. To je po mnenju Cerarja problematično in bi še lahko pripeljalo do kakšnega incidenta, ampak večjih, kakršen je bil v sredo, vendarle ne pričakuje, vsaj do Bidnove inavguracije 20. januarja ne.

Kaos v ZDA: kongresniki le potrdili Bidnovo zmago na volitvah