Film so uvedli in ga utemeljili: Leta 1920 je meja zarezala v deželo Koroško in slovenski narod. Po plebiscitu je del naših rojakov ostal onkraj državne meje novonastale kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. A Koroška je ostala – nekoliko nostalgično – zibelka slovenstva.
Na Gosposvetskem polju so tisočletni spomini ohranjeni v spomenikih kulturne dediščine, zapisali pa so se tudi v gene naših rojakov in v lirične melodije koroške ljudske pesmi Roža, Podjune in Zilje – treh dolin na severni strani Karavank.
Kakšna je bila in je danes podoba koroškega človeka in pokrajine, kako jo prepozna umetnik naše dobe? "Ecce homo" – "Glejte, človek!" je svetopisemski citat, s katerim je Pilat judovski množici predstavil mučenega Kristusa. Prav tako ga lahko razumemo kot podobo Slovenca v nemško govorečem okolju, podobo slehernika v družbi ali podobo umetnika v javnosti.
Slikar Valentin Oman je koroški Slovenec, ki povezuje dve kulturi – slovensko in avstrijsko. Vzklik "Ecce Homo!" je likovni in idejni program tega osrednjega koroškega likovnega umetnika, zato: "Ecce Homo – Ecce Oman!".
Omanov "Ecce homo" v javnem prostoru, ateljejih in razstaviščih
Valentin Omana živi in ustvarja v Bekštanju pri Beljaku in na Dunaju, izvira pa iz slovenske družine. Izraža se v raznolikih slikarskih, grafičnih in kiparskih tehnikah, s svojimi umetninami pa je posebej zaznamoval koroške javne in sakralne prostore z monumentalnimi likovnimi deli v šolah, kulturnih ustanovah, cerkvah, pokopaliških vežicah in parkih.
Simbolno upodobljena človeška podoba je v njegovem opusu prevladujoča, ustvarja pa jo v izvirnem kreativnem procesu s poslikavo in trganjem plasti gaze, ki je postal umetnikov karakterističen, karakteren in prepoznaven zaščitni znak.
Oman upodablja abstrahirano figuraliko z zabrisano in neostro človeško podobo, kot nekakšen zapis iz preteklosti, ki je arhaičen, mističen in brezčasen. Slikarjevo sakralno slikarstvo ni ilustrativno in ne manifestativno, ampak so upodobitve metaforične in imajo veliko duhovno moč. Zaradi te vsebine in likovne tehnike delujejo kot srednjeveške freske, zato so ta dela hkrati sodobna in starodavna.
Omanove upodobitve človeka so kot nekakšni arhetipi, sveti simboli preteklosti in podobe koroških prednikov, z njimi pa povezuje posvetni in sakralni pol slikarstva.
V filmu je predstavljen izbor Omanovih monumentalnih poslikav v Slovenski gimnaziji, Univerzi in v pokopališki kapeli v Celovcu, v cerkvah na Plešivcu, v Bekštanju in Železni Kapli ter spomenik sprave med narodi v Ločah.
Vrsto del in postopke likovnega ustvarjanja pa so posneli tudi v ateljejih v Bekštanju in na Dunaju, kjer je imel Oman septembra razstavo v Galeriji pri Albertini. Vrsta planiranih razstav ob umetnikovem osebnem jubileju je bila zaradi epidemije covida-19 odpovedana, pri celovški Mohorjevi družbi pa je prav ob rojstnem dnevu, 14. decembra, izšel monografski pregled Omanovih del v javnem in sakralnem prostoru.
Omanova razpetost med zamejstvo in matično domovino
Omanovo ime je na avstrijskem Koroškem poznano prav vsem, tako Slovencem kot Avstrijcem, še posebej pa je znan njegov zavzeti odnos do slovenstva in slovenske besede. Temu je posvetil vrsto umetniških akcij in se v času deželnega glavarja Haiderja tudi protestno odpovedal vsem javnim naročilom in razstavljanju.
Oman je kulturna avtoriteta in velik borec za pravice Slovencev, zato so ustvarjalci filma ob umetniku k sodelovanju povabili še vrsto znanih koroških Slovencev in vsi so se na povabilo z veseljem odzvali. V filmu sodelujejo številni rojaki in institucije na Koroškem in na Dunaju: predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko, krški škof Jože Marketz, predsednica Društva avstrijskih likovnih umetnic in umetnikov Künstlerhaus Tanja Prušnik, vodja Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling, zgodovinar in kulturni delavec Janko Zerzer, deželni konservator za Koroško Gorazd Živkovič, predsednik Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem Roman Petek in župnik v Železni Kapli Poldi Zunder.
Na Dunaju sta sodelovala direktorica Galerije pri Albertini Katharina Zetter – Karner in glavni urednik kulturnih programov ORF-a Martin Traxl. Oman je prisoten tudi v slovenskem kulturnem prostoru, njegova dela so razstavljali oziroma jih hranijo med drugim v Obalnih galerijah v Piranu, Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju.
Oman je namreč podiplomsko študiral grafiko pri Riku Debenjaku na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in pozneje sodeloval na številnih razstavah, kolonijah in umetniških dogodkih – zato v filmu sodeluje tudi direktor Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki Goran Milovanović. Z glasbenimi izvedbami pa so film obogatili mezzosopranistka Bernarda Fink ter pevci Zbora Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem pod vodstvom zborovodkinje Kristine Kragelj.
Oman je vsestranska avtoriteta, kar je v filmu najbolje orisal Valentin Inzko: "Valentin Oman je nekaj čisto posebnega – on je velik umetnik, je pa tudi velik človek. To sem prvič opazil, ko sem ga obiskal pred kakimi petdesetimi leti v njegovem ateljeju, on je poznal mojega očeta, oče me je vzel s seboj, oba sva Valentina, in od tedaj naprej nas nekaj povezuje, ena nevidna nit. Moram pa reči, da ne samo mene ali pa našo družino, Valentin Oman je ena ogromna opora s svojo pokončno držo za celotno narodnostno skupnost."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje