Napovedniki TV oddaj Ambienti

Slovenska arhitekturna dediščina je globoko zakoreninjena v lesu in ni lepšega, kot mlade generacije, ki prepoznajo njeno vrednost ter njeno sporočilnost ohranijo za naslednje rodove. Prekrasen primer tega je nekdanji skedenj in zdaj Hiša za pet svobodnih duhov, navdihujoč projekt v vasici Zgornje Gorje pri Bledu. V hiši iz 70-tih let si je mlada arhitektka uredila udoben dom, pol topline lesa in stiliziranih vzorcev iz narave. Hkrati je to dokaz, kako neizčrpen oblikovalski navdih ter univerzalen spremljevalec našega bivalnega okolja je lahko les. Vrtovi, na katerih gojimo zelenjavo in zelišča, so le redko urejeni tako, da bi bili tudi privlačni na pogled. A najdejo se izjeme in enega takih vrtov smo imeli priložnost obiskati minulo poletje.

Napovedniki TV oddaj Bella ciao, italijanski dokumentarni film

Priljubljeni italijanski napev Bella ciao se je razširil s protifašističnim odporniškim gibanjem tik pred Mussolinijevim padcem in še vedno velja za pesem upora proti avtoritarnim režimom po svetu. Prevedena je v več kot 40 jezikov. Od kod pa v resnici izvira? Režiserka Giulia Giapponesi v dokumentarnem filmu raziskuje, ali so jo res napisali italijanski partizani. Raziskovalce napeva so sledi pripeljale vse do judovskega klezmerja in normansko- francoskega napeva iz leta 1530. Pesem pa ne glede na izvor prepevajo povsod, kjer se bojujejo proti krivicam. Postala je stalna spremljevalka človeštva v boju za svobodo. BELLA CIAO / Italija / 2022 / Režija: Giulia Giapponesi

Napovedniki TV oddaj Ah, ta leta!: Vsak je lahko raziskovalec, pogovorna oddaja

Skorajda vse, kar nas obkroža in kar o tem vemo, je dosežek znanstvenih raziskav. A čeprav nismo raziskovalci, lahko to še vedno postanemo! Opazovanje vremena, narave, voda, rastlin in živali okoli sebe je le nekaj dejavnosti, ki jih spodbuja občanska znanost. O njenem pomenu, ciljih in vlogi bo v studiu spregovoril dr. Uroš Kunaver. Kako tudi Agencija RS za okolje s pomočjo prostovoljcev pridobiva številne pomembne podatke in kako velik je prispevek prostovoljcev pri tem, nam bo pojasnila seizmologinja Anita Jerše Sharma. Na Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije pa že od leta 1979 k opazovanju ptic spodbujajo vse njihove bolj in manj izkušene ljubitelje. V tretjem tednu januarja smo se tako pridružili projektu Ptice okoli nas, ki ne zahteva posebnega znanja, a daje veliko veselja. Obiskali smo tudi fenološke opazovalce, ki na fenoloških postajah po Sloveniji budno spremljajo rast in razvoj različnih rastlin. Dr. Maja Zagmajster pa nam bo pojasnila, kako jim prostovoljci jamarji pomagajo tudi pri preučevanju podzemne favne. Jamarji iz novomeškega jamarskega društva so namreč odkrili novo, še nevpisano živalsko vrsto – jamsko pijavko. Kot vidite, je priložnosti, da bi tudi vi postali občanski znanstvenik, res veliko!

Napovedniki TV oddaj Prvomajski počitniški program, od ponedeljka do petka

Počitniški program za otroke in mlade.

Napovedniki TV oddaj Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju, prenos

Napovedniki TV oddaj Športna gimnastika - evropsko prvenstvo, prenos iz Riminija

Napovedniki TV oddaj Kubanskih pet, koprodukcijski film

Resnična in napeta zgodba o petih kubanskih emigrantih, ki so jih Združene države Amerike konec devetdesetih let zaprle zaradi vohunjenja. Kubanski pilot Rene Gonzalez ugrabi letalo in pobegne z otoka, za seboj pa pusti svojo ljubljeno ženo in hčerko. V Miamiju zaživi povsem novo življenje. Njegovemu zgledu sledijo še štirje agenti, ki vzpostavijo dobro prikrito obveščevalno mrežo. Njihova naloga je infiltracija v nasilne kubanske emigrantske organizacije, ki so odgovorne za teroristične napade na otoku. Originalni naslov: WASP NETWORK Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: politična drama Režija: Olivier Assayas Scenarij: Olivier Assayas in Fernando Morais Igrajo: Edgar Ramirez, Ana de Armas, Gael García Bernal, Penelope Cruz, Wagner Moura

Napovedniki TV oddaj Počitniški program, od 29. 4. do 3. 5.

Napovedniki TV oddaj Cikel slovenskih filmov, od 27. 4. do 2.5.

Cikel slovenskih filmov: od 27. aprila do 2. maja 2024 na TV SLO.

Napovedniki TV oddaj Cikel slovenskih filmov: Ne bom več luzerka, slovenski film

Ne bom več luzerka je filmska pripoved o generaciji, ki se le stežka prebija v svet odraslih in išče izhode iz svoje neprostovoljne podaljšane mladosti, zaznamovane z odvisnostjo od staršev in brezperspektivnostjo domačega okolja. Glavni lik filma, devetindvajsetletna Špela, je diplomirala iz umetnostne zgodovine, kar pomeni, da še nikoli ni imela redne službe. Za razliko od njenih najboljših prijateljic, ki sta se pred leti odselili iz Slovenije in se ne nameravata vrniti, Špela trmasto vztraja, da bo ostala v Ljubljani. Ko delo v tujini dobi tudi njen dolgoletni fant, Špela ostane brez stanovanja, službe in družbe. Preseli se k staršem in babici, ki zdaj živi v Špelini otroški sobi. Toda želi se osamosvojiti in odrasti, namesto da bi še naprej podaljševala svojo že tako ali tako deset let predolgo adolescenco. Scenarij in režija: Urša Menart V glavnih vlogah: Eva Jesenovec, Živa Selan, Branko Završan, Jurij Drevenšek, Aljaž Jovanović in drugi

Napovedniki TV oddaj Ah, ta leta!: Vsak je lahko raziskovalec, pogovorna oddaja

Skorajda vse, kar nas obkroža in kar o tem vemo, je dosežek znanstvenih raziskav. A čeprav nismo raziskovalci, lahko to še vedno postanemo! Opazovanje vremena, narave, voda, rastlin in živali okoli sebe je le nekaj dejavnosti, ki jih spodbuja občanska znanost. O njenem pomenu, ciljih in vlogi bo v studiu spregovoril dr. Uroš Kunaver. Kako tudi Agencija RS za okolje s pomočjo prostovoljcev pridobiva številne pomembne podatke in kako velik je prispevek prostovoljcev pri tem, nam bo pojasnila seizmologinja Anita Jerše Sharma. Na Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije pa že od leta 1979 k opazovanju ptic spodbujajo vse njihove bolj in manj izkušene ljubitelje. V tretjem tednu januarja smo se tako pridružili projektu Ptice okoli nas, ki ne zahteva posebnega znanja, a daje veliko veselja. Obiskali smo tudi fenološke opazovalce, ki na fenoloških postajah po Sloveniji budno spremljajo rast in razvoj različnih rastlin. Dr. Maja Zagmajster pa nam bo pojasnila, kako jim prostovoljci jamarji pomagajo tudi pri preučevanju podzemne favne. Jamarji iz novomeškega jamarskega društva so namreč odkrili novo, še nevpisano živalsko vrsto – jamsko pijavko. Kot vidite, je priložnosti, da bi tudi vi postali občanski znanstvenik, res veliko!

Napovedniki TV oddaj Športna gimnastika - evropsko prvenstvo: finali po orodjih (M), prenos iz Riminija

Napovedniki TV oddaj Športna gimnastika - evropsko prvenstvo: finali po orodjih (M), prenos iz Riminija

Napovedniki TV oddaj Športna gimnastika - evropsko prvenstvo, prenos iz Riminija

Napovedniki TV oddaj Prijatelji mladih - 70 let ZPMS, dokumentarni film

Dokumentarni film o 70-letni zgodovini Zveze prijateljev mladine Slovenije prek spominov številnih prostovoljcev ponuja pester prerez sedmih desetletij ključnih dosežkov te krovne humanitarne organizacije in njenih številnih društev za lepše, spodbudnejše otroštvo. Zgodba ZPMS sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko so se z namenom zagotavljanja kakovostnega razvoja otrok začela ustanavljati društva prijateljev mladine. Takrat se je pokazala tudi potreba po krovni organizaciji, ki bi združevala vse ključne udeležence – društva, starše, vzgojitelje, učitelje, strokovnjake s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstva – ter politične in druge ustanove opozarjala na potrebe odraščajočih ter podajala ključne usmeritve za razvoj tega področja. Tako je bila 1. marca 1953 ustanovljena Zveza Prijateljev Mladine Slovenije. Čeprav je ZPMS najbolj znan po humanitarnem delu, so njegove dejavnosti vedno segale čez te okvire; cilj je bil napredek v vsem, kar je povezano z vzgojo, zdravjem in izobraževanjem otrok. ZPMS je bil gonilna sila za uvedbo ugodnosti, ki se danes zdijo samoumevne: vrtci, počitniške kolonije, porodniški dopust, pediatrična oskrba dojenčkov in otrok, šolska prehrana, igrišča, knjižnice, šole v naravi, vzgojne posvetovalnice, štipendijski skladi, podaljšano bivanje in še več. Pod okriljem ZPMS so med drugim nastali projekti Obiski dedka Mraza (od leta 1949), Teden otroka® (1954), Mladi raziskovalci zgodovine (1969), Bralna značka (1970), Otroški parlamenti® (1990), TOM telefon® (1990), Pomežik soncu® (1999) in Evropa v šoli (2005). V okviru socialno-humanitarnega programa Eno srce® so lani prek sedmih skladov pomagali 5169 družinam. Bogat nabor arhivskih posnetkov v filmu nas popelje v čas začetkov zveze po drugi svetovni vojni, v obdobje razvoja in delovanja sistema za skupnost do prehoda v novo družbeno ureditev, potrošništvo in individualizem, ki odpirajo nove izzive in narekujejo drugačen način dela zvez in društev prijateljev mladine. Kljub prilagoditvam na družbene in politične spremembe pa je ZPMS ohranil cilje, vrednote in načela, ki so bili postavljeni pred 70 leti in v drugem sistemu. Scenarij, režija: Maja Pavlin Film je nastal v izvedbi ART7 ter koprodukciji ZPMS in RTV Slovenija.

Napovedniki TV oddaj Dnevna soba: Sanja Rozman - Kako biti dobro?, pogovorna oddaja

V Dnevni sobi danes gostimo Sanjo Rozman - zdravnico, psihoterapevtko, avtorico osmih knjig in ugledno mednarodno predavateljico o zasvojenosti. Pri nas je bila prva, ki je pisala in spregovorila o nekemičnih zasvojenostih, še posebno o odvisnosti od odnosov. Svoje znanje in izkušnje uporablja pri delu v Zavodu Sprememba v srcu, ki ga je ustanovila in ga vodi že trideset let. V Dnevno sobo jo je povabila Bernarda Žarn.

Napovedniki TV oddaj Tarča: Zidarji po Zidarju

Tarča še naprej raziskuje dogovarjanje domačega gradbenega omrežja za posle pri milijardnih naložbah na železnicah in drugje. Namesto zamenjave diskete iz Zidarjeve ere se zdaj tik pred oddajo konkurenčne ponudbe domnevno sesuje informacijski sistem. Kaj imajo politika in visoki uradniki od zagotavljanja poslov vedno istim izbrancem? Kje končajo visoke provizije od sto in več milijonov evrov vrednih naložb?

Napovedniki TV oddaj Sonca se ne da prijeti, dokumentarni portret Toneta Partljiča

Portret slovenskega komediografa, pisatelja, dramatika in politika Toneta Partljiča je zgodba o dolgem, zanimivem in razgibanem življenju znanega Mariborčana. Portret največjega slovenskega komediografa in pisatelja Toneta Partljiča je zgodba o dolgem, zanimivem in razgibanem življenju znanega Mariborčana, ki ga javnost pozna predvsem kot pisatelja, dramatika, humorista, gledališčnika in politika. Je pa tudi ljubiteljski ribič. Toneta Partljiča v dokumentarnem filmu spoznavamo ob spominih in anekdotah njegovih sorodnikov, prijateljev, znancev in nekdanjih sodelavcev, med katerimi so popolnoma običajni ljudje, pa tudi znani slovenski kulturniki in politiki. Tone Partljič je namreč človek številnih talentov, znanj in poklicev: bil je učitelj, novinar, pisatelj, gledališki dramaturg, umetniški vodja gledališča, gledališki režiser, predsednik Bralne značke in Društva slovenskih pisateljev ter tudi dolgoletni poslanec v državnem zboru. Od začetka pa vse do danes je tudi član organizacijskega odbora Borštnikovega srečanja. Ob vsem tem mu je uspelo napisati okoli petdeset gledaliških iger, romanov, zgodb, mladinskih knjig in scenarijev za televizijo in film. Za svoja literarna dela je dobil vrsto nagrad: od Levstikove, Grumove, Glazerjeve do Prešernove nagrade. Kljub častitljivi starosti še vedno piše knjige, režira v amaterskem gledališču, javno nastopa ter na morju lovi ribe. Ribolov je zanj odmik od resničnosti, meditacija in inspiracija. Zato nekajkrat na leto obišče otok Ilovik na Hrvaškem. »Tam ozdravim dušo in telo … Voda me privlači. Ko sem zvečer na čolnu na oni strani otoka, kjer ni luči, in vidim samo Rimsko cesto, silhuete otoka, se zavem, da je bilo tu tako pred pet in več tisoč leti. In se mi zdi, da sem za tisto tisočinko časa, ki mi je dan v tej večnosti, del vsemirja, sveta, morja ... Če pri tem ujamem kakega ribona, kaj šele brancina, pa tudi ni slabo. In ko se v trdi temi vrnem, me Milka nadere, kje si bil toliko časa, me je bilo že strah. Ko pa zagleda ribo ali dve, reče priden.«

Napovedniki TV oddaj Pisave: Helena Koder, Anja Zag Golob

Helena Koder, naša nekdanja sodelavka, je obogatila spored Televizije Slovenija kot scenaristka in režiserka številnih izvrstnih dokumentarnih filmov, zdaj pa jo spoznavamo tudi kot literarno ustvarjalko. V knjigi Krošnja z neznanimi sadeži je izšlo enajst esejev, ki jih je pisala v zadnjih petnajstih letih, saj jo je, kot pravi, vedno zanimalo, kako človek doživlja umetnost. Zato so to eseji osebnih občutenj, doživetih premišljevanj o umetnosti, o velikih imenih literature, filma, glasbe, slikarstva, filozofije. Avtorica se spominja tudi svojih bližnjih in popisuje svoj oseben svet skozi odnos do drugega. Helena Koder nas nagovarja z erudicijo, izbrušenim slogom in iskreno, čustveno neposrednostjo hkrati. Za prijetno bralsko presenečenje vedno poskrbi pesnica Anja Zag Golob. Njeno novo, peto pesniško zbirko, je navdihnil in ji dal naslov pes Watson, ki ga je pesnica posvojila na kmetiji na Štajerskem. Pesnica se v konceptualno jasno zasnovani zbirki osredotoča na to, kaj še lahko budi v nas človečnost, kako v pesniškem jeziku, v metafori, ki je predpogoj za razumevanje spoštljive komunikacije, uzreti upanje za današnji svet. Poezija Anje Zag Golob je igriva, tudi humorna, hkrati pa rezultat odgovornega pisanja, ki želi v ljudeh spodbujati svobodo, samozavest in upornost. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko

Napovedniki TV oddaj Ugriznimo znanost: Gojenje žuželk na odpadni hrani

Ljudje po svetu zavržemo 1,3 milijarde ton hrane na leto, kar je več kot 30 odstotkov vse hrane. V Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana zbirajo biološke odpadke iz gospodinjstev in vrtne biološke odpadke iz 21 okoliških občin. Iz 30.000 ton bioloških odpadkov na leto pridobijo 2700 ton komposta in povprečno 3 milijone m3 bioplina. Odpadno hrano bi lahko izkoristili tudi za insektno biokonverzijo. S to tehnologijo organske odpadke uporabimo za krmo žuželk, te pa za živalsko krmo ali gnojilo. Za proizvodnjo enake količine beljakovin potrebujejo črički šestkrat manj krme kot govedo, štirikrat manj kot ovce in dvakrat manj kot prašiči in piščanci. V prihodnosti bi lahko žuželke, krmljene z odpadno hrano, uporabili tudi v prehrani ljudi. Užitnih naj bi bilo več kot 2000 žuželk, za insektno biokonverzijo pa bi trenutno lahko uporabili le nekaj od teh, ki so varne – ne prenašajo bolezni in niso invazivne.