Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pri gradnji drugega tira železniške proge Divača–Koper so krasoslovci odkrili kar 90 novih kraških jam. Da bi lahko skozi nekatere od njih potekal predor, so morali gradbeniki zgraditi podzemne mostove. Ko slišimo besedo most, si največkrat predstavljamo mogočne betonske in jeklene konstrukcije nad rekami, dolinami ali celo morjem. Zakaj pa potrebujemo mostove pod zemljo? Kako jih gradimo? Kakšni izzivi spremljajo njihovo načrtovanje in kakšne tehnološke postopke ter inovativne rešitve morajo najti strokovnjaki, da lahko gradijo mostove tam, kjer jih najmanj pričakujemo – v globokih jamah in ozkih jamskih rovih pod zemljo?
V Opusu boste spoznali vizijo unikatnega oblikovalca godal Daniela Muska, ki se je odločil, da iz 6000 let starega lesa jelke najprej izdela violino, nato pa še druga godala. Debla jelk so lani po naključju našli bratje Kutin v Čadrgu na Tolminskem. Tam so vrsto let ležala globoko v zemlji. Vzorec lesa so prinesli na oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer so s posebnimi meritvami ugotovili njegovo starost. O odkritju, strokovnih analizah, izdelavi glasbil in načrtih za prihodnost boste več izvedeli v dokumentarno zasnovani oddaji Opus. Urednica in scenaristka oddaje je Darja Korez Korenčan, režiserka pa Alma Lapajne.
Gost oddaje Profil bo Aleš Šteger, ki je pravkar podpisal roman Ogenj, nastal po motivih iz življenja kontroverzne Ptujčanke Štefke Cobelj, partizanke Zore, predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice. Pesnik, esejist, prozaist, prevajalec, založnik ter pobudnik in dolgoletni vodja Dnevov poezije in vina je avtor šestdesetih knjig, prevedenih v 20 jezikov. Francoski prevod izbranih pesmi Nad nebom pod zemljo (Au-delà du ciel sous la terre) mu je nedavno prinesel nagrado za poezijo prix Max Jacob Etranger, ki velja za eno od najuglednejših pesniških nagrad v frankofonskem svetu. Voditeljica Nina Jerman.
Drama. Amalia, tridesetletna ženska s skrhano samopodobo, postane mati. Težav, s katerimi se spopada, ni malo: dojenček veliko joka, dojenje boli, primanjkuje ji spanca, je brez volje … Nato pa še Javi, mladi soprog in očka, nepričakovano dobi službo v Madridu in jo namerava za več tednov zapustiti. In to v najbolj neprimernem času, ko se Amalia spopada tudi s poporodno depresijo. Da bi si olajšala življenje, se odloči, da se bo za nekaj časa vrnila k staršem v rodno Baskijo, v njihovo hišo ob obali. Kako jo bodo sprejeli? Tako oče kot mati imata svoje skrbi in nosita vsak svoje breme iz preteklosti. Film je zanimiva študija materinstva v različnih življenjskih obdobjih. CINCO LOBITOS/LULLABY/ŠPANIJA/2022 Režija: Alauda Ruiz de Azúa/Scenarij: Alauda Ruiz de Azúa/Igrajo: Laia Costa, Susi Sánchez, Ramón Barea, Mikel Bustamante, Amber Williams, Lorena López, José Ramón Soroiz, Leire Ucha, Elena Sáenz, Asier Valdestilla García, Nerea Arriola, Juana Lor Saras, Justi Larrinaga, Isidoro Fernández …
BESEDOLOV je zabavno–tekmovalna nova oddaja, v kateri štirje pari tekmujejo v ugibanju besed. Par sta lahko člana iste družine, sodelavca, prijatelja ali osebi, ki sta tako ali drugače povezani. Tekmovalcem so v predtekmovanju za lažje ugibanje na voljo namigi, s katerimi poskušajo uganiti iskano besedo. Zmagovalna para predtekmovanja se v ugibanju besede prav tako s pomočjo namiga pomerita v polfinalu, zmagovalca polfinala pa v finalu igrata za denarno nagrado. Finalista ugibata besedo z osmimi različnimi črkami. Tokrat brez namiga. Osvojeni znesek je odvisen od tega, koliko napak bosta naredila; za vsako napačno črko, ki ni del finalne besede, se nagrada, ki se začne pri 1000 evrih, zmanjša za 200 evrov. Besedolov tekmovalce spodbuja k razmišljanju, uporabi spomina in jezikovnega znanja. Igra je preprosta, namenjena širšemu občinstvu. PRIJAVA NA AVDICIJO: https://www.rtvslo.si/tv/razvedrilni/besedolov
V današnji oddaji govorimo o čedalje pogostejši uporabi elektronskih cigaret med mladimi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ugotavljajo, da jih kadi že vsak tretji dijak oziroma dijakinja. Kako to vpliva na njihovo zdravje? David Zupančič, dr. med., spec. infektolog, tokrat gosti dr. Tomaža Čakša z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Manco Kozlovič, predsednico Mladinske zveze Brez izgovora, organizacije, ki med drugim izobražuje in ozavešča mlade o zdravem načinu življenja. Pred skorajšnjim mednarodnim dnevom higiene rok pa s Sergejo Gregorčič, dr. med., spec. infekt., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja opozarjamo tudi na to, da je pravilna higiena rok pomembna za preprečevanje bolezni.
Andrej Černe se je rodil leta 1933 v Solkanu, v številčni in delavni družini. Otroštvo je preživljal v skromnih razmerah, a z močno povezanostjo domačih. Mama je pridelovala hrano in jo prodajala v Gorici, oče je bil vojni invalid iz prve svetovne vojne. Družina je v času fašizma kljub pritiskom ohranjala slovensko identiteto. Pomembno vlogo so imeli tudi duhovniki, ki so skrbeli za slovenščino pri mašah in pouku. Otroci so že zgodaj zaznali napetosti – partizani so začeli sabotaže, Italijani pa so jih poskušali zatreti. Jeseni 1944 je Solkan pretresel umor vajenca Julija Ceja - ustrelil ga je partizanski terenec sredi belega dne, kar je med ljudmi povzročilo šok in nemir. Po italijanskem umiku so prišli Nemci in razmere so se še zaostrile. Domačini so pod prisilo obnavljali porušeno infrastrukturo, ponoči pa so partizani rušili naprej. Po vojni so se širile govorice o likvidacijah v Trnovskem gozdu in Grgarju. Eden od partizanov je nekoč zaupal kolegom, naj se ne javijo za določene "naloge", saj ga je izkušnja streljanja v Grgarju globoko pretresla. Ljudje so vedeli za morišča, a molčali. Življenje se je po vojni počasi normaliziralo, a spremljala ga je komunistična propaganda. Zgodba Andreja Černeta ni le njegova osebna zgodba, temveč glas celotne generacije, ki je kljubovala vojni, ohranila jezik, kulturo in dostojanstvo.
Potovanje, ki se je z nekaj dni podaljšalo na devet mesecev. Kakšno je zdravstveno stanje astronavtov ob prihodu domov in kaj raziskovanje vesolja pomeni za življenje na Zemlji? Bodo morebitne prihodnje vojne dobljene ali izgubljene v vesolju?
39-letna Isabelle je samozaposlena mama treh otrok. Tako kot veliko drugih mam je tudi ona velikodušna, prisrčna, ranljiva, zaskrbljena, simpatična, smešna in neprespana. Njen vsakdan je kot nevihta. Skrbeti mora za tri otroke, voditi posel, usklajevati urnike pouka in varstva otrok, se sprijazniti z dejstvom, da si je bivši mož našel mlajšo, ona pa nima ljubezenskega življenja, prenašati mora sestro, ki je v vsem boljša od nje, in mamo, ki jo na to ves čas opominja. L'OEIL DU CYCLONE / Perfect Storm / 2021 / Kanada Scenarij: Robin Balzano, Joëlle Bond, Suzie Bouchard, Chloée Deblois, Antoine Desjardins idr. Režija: Alain Chicoine, Julie Hogue V glavnih vlogah: Christine Beaulieu, Joey Bélanger, Véronique Cloutier, Patrick Hivon, Danielle Proulx, Emi Chicoine, Catherine Souffront Darbouze, Juliette Aubé, Luc Senay, Pierre-Yves Cardinal
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Nekdaj so bile za geografe stvari preproste. Celine, države in ozemlja so med seboj ločevale jasne meje in vse je bilo v najlepšem redu. A globalizacija je to postavila na glavo. Množični turizem in splet so te meje zabrisali. In kaj zdaj? Geograf Michel Lussault nas v dokumentarni seriji povabi na potovanje po nekaterih najbolj prepoznavnih krajih na svetu, ki jih je sam poimenoval »urbana mravljišča«. Ta območja so nekakšen svet v malem: talilni lonci, kjer lahko na lastne oči spoznamo razsežnosti in krhkost globalizacije. HYPERPLACES / Francija / 2023 / Režija: Sylvain Bergère, Juliette Garcias in Floriane Devigne
Lidija pozno ponoči vošči Ramonu za 30. rojstni dan. Ramon je pravkar zamenjal še eno službo, medtem ko mu Lidija potoži, da njena kariera ne napreduje, odkar je spala s svojim šefom Jožetom. Ramon jo povabi na žur, kamor se Lidija odpravi z umetniško cimro Enjo, Ramon pa z anksioznim cimrom Jako. Skupaj preživljajo noč, polno zabave, drog in seksa. Ramon sanja o novih poslovnih priložnostih, medtem ko se Lidija zbudi v hotelski postelji.
Obiskali smo Center Noordung v Vitanju, kjer smo si ogledali tretjo ponovitev predstave NOORDUNG:: 1995–2025–2045. Gre za življenjski projekt letošnjega Prešernovega nagrajenca Dragana Živadinova, ki ga je zasnoval kot petdesetletno predstavo. Vsakih deset let natanko 20. aprila poteka ponovitev ali, kot pravi avtor, iteracija, saj uprizoritve niso dobesedne ponovitve prejšnjih uprizoritev. Med drugim nas je zanimalo, kaj je tokrat drugače v predstavi, ki ustvarja mit o Hermanu Potočniku Noordungu, pionirju kozmonavtike. V studiu bomo gostili Leva Predana Kowarskega, ki nam bo predstavil projekt Kino Slovenija. Z njim želijo organizatorji prispevati k večji prepoznavnosti slovenskih filmov vseh zvrsti ter pozivajo gledalce, da slovenski filmi postanejo njihova redna izbira za preživljanje prostega časa in kulturno udejstvovanje. Pogovarjali smo se z britanskim glasbenikom in producentom Kevinom Richardom Martinom, ki deluje pod umetniškim imenom The Bug. Velja za mojstra združevanja težke elektronske glasbe z urbanimi elementi, njegovi nastopi so znani kot fizično intenzivno glasbeno doživetje. Pred kratkim je v okviru festivala Sonica nastopil v Kinu Šiška. Preverili smo še, zakaj sredi Trga francoske revolucije v središču Ljubljane začasno stojita galerijska zidova, na katerih lahko mimoidoči izrazijo svoje mnenje. Avtor projekta Mischa Kuball nam bo pojasnil, zakaj obiskovalce poziva k soustvarjanju vsebin muzejev.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Si lahko privoščimo bogate? Vse družbe temeljijo na ideji družbenega dogovora: če trdo delamo, spoštljivo ravnamo z drugimi in igramo po pravilih, bomo nagrajeni. Toda nekateri kršijo pravila. Zatekajo se v davčne oaze in žanjejo dobiček, ne da bi vrnili družbi. Brez pravil raziskuje kleptokracijo in ekstraktivizem po svetu, primer umorjene raziskovalne novinarke na Malti in reke brez vode v Čilu. Ko ljudje dosežejo točko preloma, začnejo protestirati. Videli bomo, kako se borijo na prvih bojnih linijah družbenih uporov po vsem svetu. Brez pravil raziskuje možnosti premagovanja krivic in korupcije. BREAKING SOCIAL / Švedska / 2023 / Režija: Fredrik Gertten
Sveže obnovljena slovenska filmska klasika v režiji Karpa Godine Jugoslavija leta 1948. Jazz sicer ni uradno prepovedan, vendar je kot ameriški imperialistični domislek nezaležen. Radijska hiša na turnejo po Jugoslaviji pošlje skupino mladih glasbenikov. Njihova turneja bi na deloviščih delovnih brigad, v kmetijskih zadrugah in na gradbiščih dobrodejno prispevala k uspehu socialistične petletke, hkrati pa prevzgojila glasbenike v zavedne mladince. Od uspešnosti turneje je odvisna njihova prihodnost. Mladi glasbeniki pa ne morejo nadzorovati svojih prstov in najraje igrajo jazz in boogie. Sledijo sankcije. Na poti se zvrstijo številni spori, nesporazumi in celo prebeg v Italijo. Naslov: RDEČI BOOGIE ALI KAJ TI JE DEKLICA / Slovenski film, 1982 / Režija: Karpo Godina / Scenarij: Branko Šömen, Igor Koršič (adaptacija) / Igrajo: Ivo Ban, Boris Cavazza, Jožef Ropoša, Peter Mlakar, Marko Derganc, Zvonko Čoh, Zoran Predin, Edi Stefančič, Uršula Rebek, Rolf Becker
Odrešitev za začetnike raziskuje sodobna družbena vprašanja z rahlim ironičnim in močnim kritičnim pridihom. V na videz popolno slovensko premožno družino vstopi mladi neznanec Julien, ki s svojo prisotnostjo poruši krhko družinsko ravnovesje in razkrije razpoke v njenem skrbno negovanem videzu.
Britanski arheolog Howard Carter je leta 1922 odkril znamenito grobnico egipčanskega faraona Tutankamona in v njej poleg vladarjeve mumije tudi številne dragocenosti, med drugim zlato posmrtno masko. Dokumentarna serija v dveh delih razišče skrivnosti življenja in okoliščine prezgodnje smrti dečka – kralja. Pojasni tudi ozadje verske in kulturne revolucije, ki jo je sprožil njegov oče, in vpliv tistih, ki so svetovali faraonu ob njegovem vzponu na prestol. Na koncu pa se gledalcu razkrije tudi vladarjevo obličje … TUTANKHAMUN: ALLIES AND ENEMIES / ZDA / 2022 / Režija: Hossam Aboul-Magd
Aprilska oddaja Alpe-Donava-Jadran prinaša zgodbo o oživljanju izvirne izdelave stare tradicionalne obutve v Karnijskih gorah, ki sta jo vzpodbudili industrijska proizvodnja po vzoru karnijskih scarpets in presenetljiva nova priljubljenost tega starega obuvala. Geološke zanimivosti v kamnitih gradnikih ljubljanskih stavb in palač bodo sprehodu po našem glavnem mestu dodale nove zanimive vidike. V Bolzanu v Italiji vsako leto poteka festival za ljubitelje videoiger in pop kulture Game Ground s pestro mešanico tekmovalnih turnirjev, predstavitev novih videoiger in konzol, postaj za retro igre in razprav s strokovnjaki s teh področij. Dela umetnikov nadrealistov so bila fantastična, njihova življenja pa zelo politična. Proti fašizmu so se borili z dejanji, slikami in pesmimi in to nekateri plačali z življenjem. Razstava v Lenbachhausu v Münchnu osvetljuje nadrealizem kot politično in mednarodno gibanje, ki je v današnjih časih spet zelo aktualno. V objemu himalajskih gorskih verig je lani že šestic potekala tekma ultramaratonskih tekačev s pomenljivim imenom Peklenska dirka. Zmagal je vrhunski madžarski tekmovalec Peter Toldi. Kako je to uspelo tekaču z Velike nižine? Dalmatinska Zagora, pokrajina izza dalmatinskih obmorskih gorskih masivov, ohranja vitalni dve značilni kulturni posebnosti: prva je povsem nema, druga pa zelo glasna. To sta nemo kolo in ojkavica – oba sta vpisana na Unescov seznam svetovne nesnovne dediščine.
Neveljaven email naslov