Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako se bo izognil čerem, ki so pokopale komisarsko kandidaturo Alenke Bratušek, bo pojasnil Tomaž Vesel, kandidat za evropskega komisarja, nekdanji predsednik Računskega sodišča. Kaj bi odgovoril Hipokrat, če bi ga vprašali, ali se strinja s sprejetjem zakona, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pa bosta pojasnila dr. Matjaž Zwitter, predstojnik Katedre za medicinsko etiko in pravo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, in dr. Stanislav Šuškovič, nekdanji predsednik Komisije za kakovost na Kliniki Golnik.
Za konec pa še v Benetke, ki tudi letos živijo s svojim Bienalom sodobne umetnosti. Poleg številnih paviljonov, v katerih se predstavljajo umetniki iz posameznih držav, je v Benetkah na ogled tudi na desetine drugih razstav. Med njimi je naš dopisnik Janko Petrovec opazil razstavo, na kateri so na ogled številna dela različnih umetnikov, ki tematizirajo ženske prsi. Gre za klasičen motiv v zgodovini svetovne umetnosti, ki ima še danes tudi političen naboj.
Zveza prijateljev mladine Slovenije že četrt stoletja s programom Pomežik soncu pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin, da preživijo deset brezskrbnih dni na morju. Lani je tako brezplačno letovalo več kot 3200 otrok, letos si v ZPMS-ju želijo, da bi bilo to število še večje, saj je povpraševanja staršev, ki svojim otrokom morja ne morejo privoščiti, vedno več. Pomagate lahko z SMS-om POMEZIK5 in POMEZIK10 na številko 1919 ali nakazilom na račun ZPMS-ja SI56 0284 3026 4738 885, sklic: SI00 245012, namen: POMEŽIK SONCU. Novinarka Alenka Frantar.
Boj za reproduktivne pravice žensk v Evropi se nadaljuje - tudi z vseevropsko državljansko pobudo za varen in dostopen splav. Poljska se že 30 let, zlasti pa po zaostritvi leta 2020, sooča z eno najstrožjih zakonodaj na tem področju. Nova vlada je obljubila zgodovinske spremembe, a se je zataknilo. Kljub temu aktivisti in nevladne organizacije upajo na uzakonitev splava prihodnje leto. Iz Varšave poroča naša dopisnica Maja Derčar.
Bo tudi to poletje v Primorju zmanjkalo pitne vode? Jo bo treba spet dovažati s cisternami? Istra namreč še vedno ni uredila novega vodnega vira . Rižanski vodovod se je sicer malo bolje povezal s sosednjima vodovodoma na Krasu in čez mejo v Trstu, vendar bistvenega napredka pri zagotavljanju dodatnega vodnega vira v zadnjih dveh letih ni bilo. Zdaj je tudi jasno, da si bodo morali župani štirih občin dodatni vodni vir priskrbeti sami. Rižanski vodovod bi naredil še korak naprej; reko Rižano bi povezal s črpalno hidroelektrarno. Elen Batista Štader.
Tudi trpinčenje, ustrahovanje, žaljenje po telefonu, različnih aplikacijah in družbenih omrežjih je postalo del vsakdana številnih otrok in najstnikov. Občutek anonimnosti ali lažna identiteta povzročiteljem nasilja dajeta velik občutek moči. Spletno nasilje med vrstniki ima lahko za žrtev še hujše posledice kot običajno nasilje, saj se ne more umakniti pred njim, opozarjajo policija in strokovnjaki. Aleksandra Dežman.
V zadnjem času skorajda ne mine teden, da na dan ne pride zgodba o nasilju med in nad mladimi, predvsem na spletu. Vse pogostejše je izsiljevanje z intimnimi posnetki. Žrtve so predvsem najstnice in najstniki, ki pošiljajo svoje fotografije v napačne roke, pa tudi odrasli, ki nasedejo lažnim profilom privlačnih žensk ali moških. Za temi profili se skrivajo dobro organizirane hudodelske združbe ali predatorji, ki živijo čisto blizu svojih žrtev. 23-letni moški z območja Celja je tako odprl več kot 38 lažnih profilov, prek katerih je več kot dve leti zavajal in potem izsiljeval mladoletnice. Policisti so ga pred kratkim že drugič aretirali. Anka Pirš.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Slovenska vlada je začela postopke za priznanje Palestine. Kljub nekaterim napovedim, da bo Palestino priznala skupaj s Španijo in Irsko 21. maja, se to, kot kaže, ne bo zgodilo. Kot skrajni rok, do katerega bo predlog za priznanje poslala v državni zbor, je vlada določila 13. junij, kar je nekaj dni po evropskih volitvah. O tem z nekdanjima zunanjima ministroma Dimitrijem Ruplom in Mirom Cerarjem.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Svet se znova čedalje bolj oborožuje. Zaradi vojne v Ukrajini, krize na Bližnjem vzhodu in geopolitičnih napetosti v Južnokitajskem morju so se lani svetovni vojaški izdatki povečali za 6,8 odstotka. Kam to vodi? Nam bo oboroževanje kot odgovor na grozeče nevarnosti res prineslo mir ali pa bo vojne in spopade le še zaostrilo?
Kdaj bo Slovenija končno priznala Palestino, zakaj je tako dolgo odlašala, ali bo Italiji uslišala prošnjo za začasno prekinitev schengenskega sporazuma in zakaj ji je odleglo, ko jo je na položaju predsednika stranke SD nasledil Matjaž Han, in ne Milan Brglez, bo pojasnila zunanja ministrica Tanja Fajon. Kako vsem Evropejkam zagotoviti takšno pravico do splava, kakršno imajo Slovenke, zakaj so ženske pravice spet ogrožene in kaj bi zanje pomenil vzpon skrajne desnice, ki ga napovedujejo evropske volitve, pa bo pojasnila Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec – pobudnika vseevropske kampanje Moj glas, moja izbira (My voice, my choice.)
V Malmöju na Švedskem potekajo še zadnje priprave pred jutrišnjim velikim začetkom 68. tekmovanja za pesem Evrovizije. V prvem polfinalnem večeru bo nastopila slovenska predstavnica Sara Briški Cirman, bolj znana pod umetniškim imenom Raiven, ki bo evropsko občinstvo skušala očarati s pesmijo Veronika. Kako se je Raiven pripravljala na svoj nastop na največjem odru v karieri in zakaj je Evrovizija magnet, ki nase vleče na milijone gledalcev po vsem svetu, je preverjala Barbara Vidmajer.
Življenje Mance Košir. Nad slabe odnose v službi. Nepogrešljive babiške roke. Veronika na evrovizijskem odru.
Včeraj so imele svoj dan babice, nepogrešljive spremljevalke nosečnic in novorojenčkov, ki skrbijo za varne porode, podporo in dobro počutje porodnic, dojenčkov in njihovih družin. Babištvo ima na Slovenskem dolgo tradicijo, na pobudo nekaterih držav, tudi Slovenije, je po novem vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Babice so bile tudi v preteklosti vedno pomemben del skupnosti, njihove spretnosti in znanje so skupnosti razvijale in prenašale skozi številne generacije. Anja Nab Huš je obiskala babice v porodnem bloku naše največje porodnišnice.
V službi in na poti v službo preživimo približno tretjino življenja. Po nekaterih izračunih okoli 80 tisoč ur. Lahko bi rekli, da s sodelavci preživimo več budnih ur kot s svojimi najbližjimi. Zato so odnosi na delovnem mestu še kako pomembni . Gre za enega izmed najpomembnejših dejavnikov, zaradi katerega bodisi vztrajamo na nekem delovnem mestu bodisi nas spodbudi k iskanju druge zaposlitve. In kako je pri nas? Vse pogosteje se pogovori o odnosih v kolektivu strnejo v besedo - slabo. Kje so vzroki za to in kako razmere izboljšati? Jasna Krljić Vreg.
Poslovila se je Manca Košir, novinarka, publicistka, profesorica številnih generacij novinarjev in učiteljica vseh nas, ambasadorka branja in razmišljanja o medčloveških odnosih, življenju in smrti. Pred kratkim, le nekaj dni po njenem 76. rojstnem dnevu, je ekipa Tednika Manco Košir obiskala na njenem domu. Ne da bi sploh slutili, smo tako posneli njen zadnji daljši intervju za Televizijo Slovenija. Novinarka Aleksandra Dežman.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Ob 20-letnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo in Nato se spomnimo tudi dejanj, ki so k temu vodila. Najprej je bil to posvetovalni referendum, sledilo je spreminjanje ustave, pri čemer je večinskemu mnenju volivcev sledila tudi politika. Gost: Borut Pahor, ki je takrat vodil slovenski parlament.
Neveljaven email naslov