Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Se je desetdnevna vojna za Slovenijo, ki je sledila razglasitvi samostojnosti 25. junija 1991, res začela 27. junija ali že dan prej? Na Primorskem o tem ni nobenega dvoma, saj so se tam že 26. junija tanki Jugoslovanske ljudske armade iz vojašnic v Pivki in Ilirski Bistrici začeli premikati proti mejnim prehodom z Italijo. V več krajih, tudi v Vrhpolju, tega niso le nemo spremljali, temveč so se tankom zoperstavili z barikadami, s kamenjanjem in tudi s svojimi telesi. Boštjan Fabjan.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Katere pridobitne dejavnosti sme početi funkcionar, kdo to ugotavlja, kdo nadzoruje? Po več primerih ugotovljene nedovoljene pridobitne dejavnosti pri poslancih, je to temo vnovič odprl primer ustavnega sodnika, ki je med mandatom imel odprti tudi s. p. KPK vodi prekrškovni postopek, ministrstvo za pravosodje napoveduje spremembo zakonodaje. Gosta Robert Šumi (KPK) in Maruša Babnik (TI Slovenija).
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Dobra dva tedna pred evropskimi volitvami je premier na slovesnosti ob obletnici novomeške bolnišnice napovedal razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, torej prepoved tako imenovanih zdravniških dvoživk. Ukrepi pomenijo revolucijo, je dodal ob drugi obletnici vlade. Kako uresničljive so predvolilne besede in kaj je prineslo preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek?
Vlada, ki pripravlja razmejitev med javnim in zasebnim, pa miži na obe očesi, ko gre za njenega direktorja, ki je prav tako dvoživka. Kaj je v ozadju novega srčnega centra v Celju? Želi z njim direktor Dragan Kovačič priti do enega najbolj dobičkonosnih programov v zdravstvu? Tudi v javnih zavodih – podobno kot pri zasebnikih – denar odloča, katere storitve se splača opravljati in katerih ne. Novinarka Anja Šter.
Predsednik vlade napoveduje revolucijo v zdravstvenem sistemu: konec dvojnih praks zdravnikov, tako imenovanih dvoživk. Ne bo več možno, da »nekdo dopoldne v javni instituciji ne dela nič, popoldne pa si te iste paciente vozi k zasebniku«. Sta javno in zasebno zdravstvo tako zelo prepletana, da bi lahko imela prepoved škodljive učinke? Tudi najbolj goreči zagovorniki javnega zdravstva zdaj trepetajo, da bi razmejitev utegnila le še pospešiti privatizacijo – odhode zdravnikov v bolje plačani zasebni sektor. Zdravniki so pripravljeni, več kot 1.500 jih ima odprte s.p.-je, zasebnih zdravstvenih centrov pa je že več kot 1.000. Novinar Klemen Košak.
Vodilna južnoafriška stranka Afriški narodni kongres, ki jo je nekoč vodil prvi obraz boja proti rasizmu Nelson Mandela, je na volitvah prvič od konca apartheida izgubila absolutno večino. Stranke si zdaj prizadevajo za vlado narodne enotnosti. Kje se je črnskim voditeljem zalomilo pri vodenju države, ki se kljub velikim ambicijam še vedno spopada z revščino, neenakostjo, belim in črnim rasizmom ter razbohoteno korupcijo?
Zakaj se vračata fašizem in patriarhat, zakaj nas strašijo z migranti in teorijo spola, kdo je v Sloveniji skrajna desnica, zakaj so vsi tiho, ko po središču Ljubljane maširajo črnosrajčniki, kakšna je razlika med Golobom in Janšo, zakaj tisti »nikoli več«, ki je donel ob koncu II. svetovne vojne, ne odmeva več, in kje je antifašizem, bo pojasnila pesnica Svetlana Makarovič. Kakšni so razlogi za prostovoljno amputacijo noge in kakšne so posledice takšne odločitve, pa bo pojasnila bioterapevtka Ana Koritnik, ki je sprejela to radikalno odločitev.
Še o nekoliko drugačnem, provokativnem opozarjanju na tri težave hkrati: nevarnost podnebnih sprememb, varnost kolesarjev v prometu in pomen zdravega duha v zdravem telesu. Kolesarji so poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina udeležencev v prometu. Po svetu na to že 20 let opozarjajo tudi goli kolesarji. Dobesedno.
Minuli konec tedna so imeli gorski reševalci spet veliko dela. Pod Razorjem so v soboto ponoči reševali češka planinca. Eden se je lažje poškodoval, bila sta tudi neprimerno opremljena za zimske razmere, ki še vladajo v visokogorju. Helikopter ju je v dolino odpeljal šele včeraj. Štiri planince so včeraj reševali tudi na Storžiču. Zašli so z zelo zahtevne zavarovane poti in se zaplezali v stenah. Predvsem tujci razmere v naših gorah pogosto podcenjujejo. Število gorskih reševanj se tako vsako leto povečuje. Alenka Frantar.
Marsikoga, ki se poskuša naročiti na kako zdravstveno storitev, zaboli tudi glava. Čakalne dobe se kljub lanskemu ukrepu vlade, s katerim jih je poskušala skrajšati, še vedno podaljšujejo. Med trenutno čakajočimi na obravnavo z napotnico za zelo hitro nad dopustno dobo čaka 12 tisoč ljudi, bolnikov z napotnico za hitro pa kar 42 tisoč. Razlogov za te nesprejemljivo dolge čakalne dobe je vsekakor več. Nekateri s prstom kažejo tudi na po njihovem mnenju nekritično izdajanje napotnic za fizioterapevtske obravnave. Jasna Krljić Vreg.
V soboto je v Ljubljani potekala Parada ponosa, s katero so zaznamovali tudi 40 let gibanja LGBT v Sloveniji. V tem času se je marsikaj spremenilo, pravijo aktivisti, letos je denimo na Evroviziji zmagal Švicar Nemo, ki se je javno opredelil za nebinarno osebo. Kaj nebinarnost sploh pomeni in ali v resnici obstaja več kot 50 spolnih identitet? O tem se je Anka Pirš pogovarjala z nekaterimi nebinarnimi osebami.
Evgenija Carl razkriva zgodbo o pohlepu, pomanjkanju nadzora v bolnišnicah in ranljivosti hudo bolnih. Marinela Grzinič Kos se je kar pet let borila na sodišču, da bi dokazala, kako je medicinska sestra Maja Skaza iz Kliničnega centra Maribor zlorabila zaupanje njene zdaj pokojne sestre Milene in se polastila njenega premoženja. Šlo je celo tako daleč, da je medicinska sestra hudo bolno Mileno brez vednosti zdravnikov naložila v avto in jo iz bolnišnice odpeljala k notarki, kjer je bolnica nanjo in na njenega moža prepisala vse svoje premoženje.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Drugo junijsko nedeljo so se volivci ob visoki volilni udeležbi na evropskih volitvah izrekli tudi štirikrat ZA ponujene referendumske teme: dvakrat za uporabo in gojenje konoplje, pomoč pri končanju življenja ter za preferenčni glas. Se lahko politika, čeprav izidi posvetovalnih referendumov niso zavezujoči, izogne uresničitvi ljudske volje? Z gostoma pravnikoma, profesorjem dr. Igorjem Kaučičem in dr. Janezom Pogorelcem, tudi članom DVK-ja.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Zmagovalci so znani. Vladajoče stranke se z »manjšo smolo« v drugi polčas mandata podajajo s polnim nahrbtnikom referendumskih zavez, napovedjo paketa davčnih sprememb in z iskanjem milijarde evrov za gradnjo javnih stanovanj. Kaj o uresničevanju obljub in sporočilu volitev pravijo v vodstvih parlamentarnih strank?
Obljube iz zadnjih dni pred volitvami bo treba uresničiti, prav tako voljo ljudi, izraženo na referendumih. Milijarda za stanovanja, davčne spremembe, pa preferenčni glas, konoplja. Kaj bo mogoče in kaj ne tako zlahka? Novinar Žan Dolajš.
Neveljaven email naslov