Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koliko ljudi še bere časopise in kakšna usoda čaka tiskane medije? Branje časopisa ob jutranji kavi, na vlaku, v službi ali v kavarni je bil nekoč za marsikoga obvezen ritual. Časopisi so se prodajali na vsakem vogalu, Delo je nekoč izhajalo po trikrat na dan, v osemdesetih letih je dnevno natisnilo več kot sto tisoč izvodov. V zadnjih letih te številke drastično padajo, tako kot tudi število gledalcev televizije, saj se vsebine selijo na splet. Časopise povečini berejo starejši ljudje, mladi jih niso več navajeni. Bodo sčasoma izginili? Boštjan Fabjan.
September je bil mesec ozaveščanja o otroškem raku. V Sloveniji vsako leto za rakom zboli do 70 otrok in mladostnikov. Skoraj 80 odstotkov jih bolezen premaga, a na nekaterih bolezen in zdravljenje pustita težke posledice. Novinarka Aleksandra Dežman se je pogovarjala z 19-letno Tinko Tonejc, ki je zaradi možganskega tumorja oslepela. Vendar je to ni ustavilo: postala je diamantna maturantka, danes uspešno študira in skuša odpravljati predsodke, ki spremlja to bolezen. Tinka je vključena v Inštitut Zlata pentljica, v katerem se povezujejo otroci in mladostniki z izkušnjo raka. Če jim želite pomagati, lahko prispevate na račun društva SI56 1910 0001 0367 705, sklic: SI00 032023, namen: Za otroke z rakom.
Spletna banka, naročanje pri zdravniku prek aplikacije, e-davki, različna elektronska potrdila. Digitalizacija nam v veliki meri spreminja življenje in prinaša veliko prednosti. Hkrati pa marsikomu, predvsem starejšim ljudem, lahko pošteno zagreni vsakdan, saj se ne znajdejo v digitalnem svetu, ki vsak trenutek prinaša kaj novega. Marsikomu pomagajo vnuki, nekateri se udeležujejo delavnic, tisti, ki so sami in živijo v odročnih krajih, pa se lahko znajdejo v veliki stiski. Kako bi država morala poskrbeti za izobraževanje starejših, da bi jim bile dostopne vse storitve? Jasna Krljić Vreg.
Natakarji, kuharji, pomožni delavci ... gostinstvo se spopada z največjim pomanjkanjem delovne sile doslej. Letos so na Zavodu za zaposlovanje objavili kar 12 tisoč povpraševanj delodajalcev po gostinskih delavcih. Razmere so tako katastrofalne, da so nekateri gostinci prisiljeni krajšati delovni čas ali celo zapirati gostinske lokale. Nekateri pa zaposlujejo povečini tujce, tako da se lahko zgodi, da vas natakar sredi Ljubljane ogovori v angleščini, kar je seveda ne le nesprejemljivo, ampak tudi nezakonito. Alenka Bevčič.
Letos je v Slovenijo prišlo skoraj dvakrat toliko migrantov kot v enakem obdobju lani. To se pozna tudi v Azilnem domu na Viču v Ljubljani, kjer je prostora za 350 ljudi, trenutno pa jih je tam nastanjenih kar 700. Urad vlade za komuniciranje nam snemanja v notranjosti iz neznanega razloga ni dovolil, zato smo posnetke pridobili na drug način. Kot boste videli na teh posnetkih, Azilni dom poka po šivih, migranti spijo po hodnikih in v drugih prostorih. Ti so novinarki Anki Pirš povedali, da so razmere zelo napete. Kako nameravajo odgovorni reševati ta čedalje večji problem?
Na prvi pogled običajno družbeno omrežje Tiktok, ki deluje na mobilni aplikaciji ter omogoča gledanje in objavo krajših posnetkov, v mednarodni javnosti postaja čedalje bolj vprašljivo. Nekatere države, predvsem ZDA, med evropskimi državami pa na primer Belgija, celo razmišljajo, da bi njegovo uporabo omejile ali prepovedale. Pa je aplikacija resnično tako sporna ali je težava v kulturni drugačnosti države njenega izvora, Kitajski? Je aplikacija res neprimerna za mlajše od 15 let in ali o prepovedi razmišlja tudi Slovenija? Helena Ponudič.
V negotovosti je še vedno tudi družina Zager iz Trbiža v občini Ljubno od Savinji. Narasla reka in potok v neposredni bližini kmetije sta jim odnesla tri desetletja odrekanja in truda. Hiša je povsem uničena, zato se je družina morala preseliti. Njihova preizkušnja je še toliko težja zaradi bolezni šestmesečnega sina Oskarja. Kaja Kokot Žanič. Pomoč za družino zbira Društvo Viljem Julijan. Na številko 1919 lahko pošljete SMS z besedo VJ5 in darovali boste pet evrov.
Kaj se bo zgodilo z vasico Struge v Zgornji Savinjski dolini, ki jo je v avgustovski ujmi doletela prava apokalipsa, se še vedno ne ve. Večina od 50-ih prebivalcev je razseljenih. Ali se bodo lahko vrnili na domove in kdaj, jim bodo pristojni lahko povedali okrog novega leta, ko naj bi se vedelo, ali bo vas varna pred poplavami in plazenjem. Prebivalci so negotovi in nestrpni, radi bi začeli obnovo domovanj, a nekatera med njimi so popolnoma uničena. V Strugah je bila Anja Nab Huš.
Najprej dolgoletno izpostavljanje rakotvornemu azbestu, zdaj strah zaradi pogubnih posledic izpustov pri sosežigu odpadkov. Prebivalci Kanala ob Soči so že pred leti na referendumu rekli Salonitu Anhovo odločen ne, vendar jih odgovorni ne slišijo. Cementarna Salonit letno sežge skoraj 110 tisoč ton odpadkov, vendar okoljski standardi za sosežigalnice in sežigalnice niso enaki; dovoljeni izpusti nekaterih nevarnih snovi iz sosežigalnic so večji. Zato so nekatere nevladne organizacije v petek v Državni zbor prinesle več kot šest tisoč podpisov za spremembo Zakona o varstvu okolja. Alenka Bevčič.
V Sloveniji je veliko pomanjkanje delavcev: od zdravnikov do obrtnikov, v zadnjem času predvsem tistih, ki bi lahko opravljali dela, povezana z odpravo posledic poplav in plazov. Država je prav za odpravo posledic vodne ujme objavila seznam 37 poklicev, ki jih bodo lahko prednostno opravljali tujci. Večina tujih delavcev si želi v državi, kjer delajo, ustvariti novo življenje skupaj z družino, ob tem pa se postavlja vprašanje, ali je šolski sistem pripravljen na njihove otroke, ki ne razumejo jezika. Nekatere šole že opozarjajo, da je treba ukrepati takoj. Anka Pirš.
Naslovna fotografija 78-letne igralke Helen Mirren v ameriški prestižni reviji, na kateri so do najmanjših podrobnosti vidne gube in vsi drugi znaki staranja, je precej razburkala svet slavnih, v katerem še vedno vlada kult mladosti. A morda se to vendarle spreminja, saj je naslovnica odprla tudi polemiko o odnosu družbe do starejših žensk, ki je pogosto bolj negativen kot do starejših moških. Proti stereotipom se borijo tudi Oldtajmerke - tako se je poimenovala skupina Primork, ki želijo pokazati, da so lepe, zadovoljne in ponosne na svoje gube. Jasna Krljić Vreg.
Iz Združenih držav Amerike in Kanade prihajajo grozljivi posnetki, kjer zasvojeni z zombi drogo, kot rečejo fentanilu, životarijo na ulicah in zaradi uničujočih posledic množično umirajo. Fentanil je 50-krat močnejši od heroina in 100-krat močnejši od morfija, zato so predoziranja zelo pogosta. V ZDA so ta močan sintetični opiat, ki se sicer uporablja za lajšanje hudih bolečin in za anestezijo, razglasili za najbolj smrtonosno grožnjo, samo lani je zaradi njega umrlo 70 tisoč Američanov. Se je ta smrtonosna droga že pojavila tudi v Sloveniji? Anka Pirš.
Pretresljivi posnetki nasilja iz enega od dolenjskih domov starejših so sprožili tudi vprašanje, ali domovi z dijaki in študenti rešujejo kadrovsko stisko. In ali je sploh primerno, da mladostniki samostojno, brez nadzora opravljajo tako težko in zahtevno delo. Pred leti so vodstva domov starejših še lahko izbirala, koga bodo zaposlila, zdaj pa se dogaja, da se na razpise za delo tudi po več mesecev ne prijavi nihče. Kdo bo v prihodnosti skrbel za starejše? Novinarka Aleksandra Dežman.
Veliko je bilo že povedanega ob nenadnem slovesu Saša Hribarja, satirika, radijca, borca, našega sodelavca in prijatelja. A veliko premalo. A seveda ga bolj kot naše besede opisujejo njegove besede, dejanja in razmišljanja ter številne oddaje, v katerih je sprožal puščice resnice v ljudi, ki imajo moč in oblast, in to ne glede na barvo. Z njegovim odhodom je Slovenija izgubila veliko, verjetno več, kot si v tem trenutku sploh predstavljamo. Njegova zapuščina v radijskem in televizijskem arhivu je ogromna, v prispevek jo je strnila Špela Kožar.
Izredne razmere vedno pokažejo pravo naravo človeka. V zadnjem času se zdi, da se taki dogodki kar vrstijo. V zadnji ujmi se je pokazala izjemna solidarnost ljudi, a žal so na površje priplavali tudi tisti, ki stiske ljudi izkoristijo v svoji prid. Ob takih dogodkih se med drugim pokaže, kako sposobni so politiki in drugi odgovorni reševati krizne situacije. Kako človek, ki sta mu bili podeljeni moč in oblast, zna z njima ravnati, ju zna usmeriti v dobro ali v slabo? In kako se tako ravnanje lahko prenese na celotno družbo? Helena Ponudič.
Med vodno ujmo v začetku avgusta so ogromno škodo utrpela tudi prostovoljna gasilska društva. Za zdaj je še nemogoče reči, kolikšna je, saj na Gasilski zvezi Slovenije še zbirajo podatke, zagotovo pa se bo štela v milijonih. Društva so ostala brez opreme, ki se je poškodovala med intervencijami, ponekod tudi brez avtomobilov, vrednih krepko čez 100 tisoč evrov, marsikje pa je voda zalila in uničila gasilske domove. Gasilci bi denar potrebovali takoj; kdaj in kako jim bo pomagala država? Alenka Bevčič.
Neveljaven email naslov