Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Studio Tarče tokrat neposredno iz Termoelektrarne Šoštanj. Še niti 10 let od začetka obratovanja 1,4 milijarde vrednega šestega bloka TEŠ-a in le malo pred referendumom o drugem bloku jedrske elektrarne, je odjeknila možnost stečaja družbe. Bo do konca najbolj razvpite investicije države prišlo še preden bo sodišče uspelo izreči prvo sodbo?
V Šaleški dolini se bojijo, da jih čaka boleča zadnja faza projekta Teš 6, ki velja za največjo kurupcijsko zgodbo v Sloveniji. Za primer Teš 6 lahko mirno rečemo tudi, da gre za enega izmed najbolj škandaloznih sodnih postopkov pri nas, saj vse skupaj od policijske preiskave traja že skoraj 15 let. Medtem se je zamenjalo šest vlad in devet pravosodnih ministrov, ponovno pa je na tem mestu Velenjčanka Andreja Katič, ki jo uvrščajo v tako imenovani šaleški lobi stranke SD. Pa bodo 6. blok prej ustavili, preden bo sploh spisana prva sodba? Nič več pri tej zadevi ni nemogoče, tudi zastaranje ne. Novinarka Vanja Gligorović
Slovenska državna energetika je bila vedno polje vplivnih interesnih skupin, saj kjer je toliko denarja, ne manjka interesov. Plače v državni energetiki pa veljajo za najvišje v državi, tudi zato si tam službe radi uredijo mnogi nekdanji politični kadri. Zanimivo je že to, da so plače in odpravnine nekdanjega vodilnega v Tešu lani, ko je družba končala precej v rdečem, brez težav nanesle skoraj 150 tisoč evrov bruto letno. Minister za energijo Bojan Kumer, ki je tudi Šoštanjčan, pa se s svojo plačo ne bi uvrstil niti med 100-terico najbolje plačanih v Holdingu slovenskih elektrarn. Zakaj torej ob takih rezultatih prenos Teša na tako imenovano slabo energetsko banko? Je to edina rešitev za Šaleško dolino? Zakaj temu nasprotuje tako imenovani šaleški energetski lobi? Česa se bojijo: izgube služb ali privilegijev? Novinarja Žan Dolajš in Klemen Košak.
Dve leti in pol od začetka vojne v Ukrajini se spopadi nadaljujejo. Rusija osvaja ozemlje v Donbasu, ukrajinske enote pa rusko ozemlje. Kako smiselna je ukrajinska ofenziva v Rusiji in zakaj je ta ne ustavi? Kako uspešne so ruske operacije na vzhodu Ukrajine in kako zelo je prizadeta ukrajinska obramba? Koliko časa bo še prihajala vojaška pomoč z Zahoda, ki sicer omogoča uspešno ukrajinsko obrambo, a je te vojne v resnici sit?
Kaj se je v političnem zakulisju dogajalo minuli konec tedna in v dneh pred tem, da se je premier naglo premislil glede kandidata za evropskega komisarja Tomaža Vesela, ki ga je koalicija do zadnjega enotno podpirala? Z zahtevo predsednice Evropske komisije sta se končali politična načelnost in slovenska suverenost. Kakšen bo razplet dogajanja in kaj bo to pomenilo za Marto Kos, ki jo je premier odslovil kot kandidatko za predsednico države, zdaj pa ji je v zadnjem hipu ponudil pristanek v Bruslju z zlatim padalom?
Odmevna izmenjava ruskega vohunskega para, ki ga je Vladimir Putin v Moskvi sprejel s šopkom, je bil zgodovinski met Slovenije, so poudarili na vladi. Toda mnogi se čudijo, kako se je lahko vse izteklo kot po maslu. Zadnji dan julija obsojena, naslednji dan že na letalu. Novinarka Vanja Gligorović.
Največja nerodnost v zadevi »komisar« je pismo oziroma zapis o tem, kar je konec minulega tedna predsednica Evropske komisije sporočila predsedniku vlade. Papir pred javnostjo skrivajo. Predsednica komisije ni le zahtevala menjavo kandidata Tomaža Vesela, temveč je za to celo postavila rok. Predsednik vlade se je zahtevi Bruslja nemudoma uklonil, kandidat Vesel je moral odstopiti. Predsednica Evropske komisije je očitno posegla v suverenost Slovenije. Zadeva je še eden v vrsti spodrsljajev predsednika vlade, ki si je ponovno premislil, pa tudi koalicije, ki je za kandidaturo Tomaža Vesela izvedela iz medijev, a ga je potem podprla in za njim stala še dan pred tem, ko ga je premier nenadoma zamenjal. Nekoliko nerodno je lahko tudi domači opoziciji, ki je del Evropske ljudske stranke in se je s kandidatom Veselom strinjala. Novinar Klemen Košak.
Na deželnih volitvah v Turingiji je skrajno desna Alternativa za Nemčijo zbrala skoraj tretjino glasov in kot prva skrajno desna stranka po drugi svetovni vojni zmagala v eni od nemških dežel. Zakaj nemški volivci, še posebej tisti do 30. leta starosti, rešitve vse pogosteje vidijo na skrajno desnem polu? In zakaj volijo tudi leve populiste iz vrst Zavezništva Sahre Wagenknecht, ki je v Turingiji postalo tretja najmočnejša stranka? Kakšne so družbene okoliščine, ki volivce vodijo k takšni odločitvi, in kakšne pasti skrajne stranke predstavljajo za družbo, pravni red in demokracijo?
Nekateri politiki in stranke v jesen stopajo z nizko javnomnenjsko podporo, skrb jim povzročata še visoko uvrščena na lestvicah priljubljenosti Vladimir Prebilič in Anže Logar, ki se po naslednjih volitvah vidita v vladi. Za katere obljubljene reforme je dobro leto in pol pred volitvami še čas in za katere prepozno? Bo koalicija potegnila kratko tudi pri napovedanih davčnih spremembah?
Za kaj je leto in pol pred volitvami, ko se reform praviloma ne sprejema več, sploh še čas in za kaj prepozno? Kje so obtičali referendumski zakoni, so nanje pozabili? Pred evropskimi volitvami napovedana ukinitev popoldanskega dela zdravnikov je iz osnutka zakona izginila. Ali pomanjkanje vsebine vedno bolj nadomeščajo nastopanje na družbenih omrežjih in druge populistične vsebine? Nekatere stranke in politiki se po počitnicah spopadajo še z nizko javnomnenjsko podporo. Koga lahko najbolj skrbi? Novinar Žan Dolajš.
Ne Švica, niti Avstrija. Za Slovenijo bi lahko lahko rekli, da smo država revnih zaposlenih. Minimalno plačo ali le nekaj malega nad njo ne prejemajo samo čistilke, kuharji, negovalke, ampak pol države. Polovica zaposlenih prejema do 1.200 evrov neto. Si je s takimi dohodki mogoče privoščiti dopust, obisk koncerta? Prenagljene in visokoleteče napovedi pred volitvami o rekordnem dvigu dodatne vrednosti celo nad avstrijsko, na kar 100 tisoč evrov na zaposlenega, se seveda niso uresničile. Od davčne reforme in razbremenitve plač, predstavljenih na Brdu pred letom in pol, pa tudi ni ostalo prav dosti. Novinarka Anja Šter.
Na letošnjem Blejskem strateškem forumu bo ena od osrednjih tem prizadevanje za mir na Bližnjem vzhodu. Od 7. oktobra lani je bilo po podatkih palestinskih oblasti v izraelskih napadih v Gazi ubitih več kot 40 000 ljudi. Kakšne so poti do mirovnega sporazuma in kakšne so poti do mirnega sobivanja Izraelcev in Palestincev po tej strašni preizkušnji? V Globusu z Blejskega strateškega foruma.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje. Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé Urednica: Helena Milinković *** Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje. Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé Urednica: Helena Milinković *** Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.
Kaj je šlo narobe, da so se razmere med romsko manjšino in večinskim prebivalstvom na jugovzhodu tako zaostrile? Zaradi neučinkovitosti institucij pri odzivu na vlome, rope, nasilje in črne gradnje so župani in prebivalci čedalje bolj jezni. Kam so šli vsi milijoni, ki jih država deli na vse konce za večjo vključenost, zaposlenost in šolanje Romov?
"Direktor, meni se ne splača delati. Imam 6 otrok, 6 krat 300 € je 1800 € - imam dovolj," tako nam je svoje izkušnje z zaposlovanjem Romov opisal direktor ribniške komunale. Država na leto poleg socialnih pomoči za izobraževanja, svetovanja in vključevanja Romov v družbo nameni milijone evrov. Denar dobijo različna podjetja, romski funkcionarji in občine. Novinarja Klemen Košak in Žan Dolajš.
Kaj se je dogajalo pred pretepom policistov, ki so lovili mladoletnega voznika? Pred mikrofon je stopila tudi mati mladoletnega prekrškarja. Slišali boste še pričevanje, kako so le nekaj dni prej oblegali policijsko postajo. Novinarka Anja Šter.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje. Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé Urednica: Helena Milinković *** Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje. Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé Urednica: Helena Milinković *** Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje. Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé Urednica: Helena Milinković *** Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.
Neveljaven email naslov