Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na zadnjem popisu prebivalstva na Hrvaškem se je za Slovence izreklo 7729 ljudi. Gre za najmlajšo zamejsko skupnost Slovencev, ki je bila med letoma 1997 in 2010 celo izbrisana iz hrvaške ustave, v saboru pa svojega predstavnika sploh še ni imela. Zakaj Slovenci na Hrvaškem čutijo, da so v slabšem položaju kot slovenske manjšine v drugih sosednjih državah? Kaj pričakujejo od Slovenije? Kako negujejo svoj jezik in identiteto?
Avstrija še vedno v celoti ne zagotavlja pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, določenih v 7. členu Avstrijske državne pogodbe, podpisane pred 69 leti. Predstavniki manjšinskih organizacij opozarjajo na upadanje števila govorcev slovenskega jezika, prav tako še vedno niso postavljeni vsi obljubljeni dvojezični krajevni napisi. Kako na svojo prihodnost in obstoj gleda slovenska manjšina v Avstriji in kaj pričakuje od jesenskih parlamentarnih volitev v naši severni sosedi?
V zadnjem popisu prebivalstva na Madžarskem se je za Slovence opredelilo skoraj 4000 ljudi, kar je kar 1200 več kot desetletje prej. A asimilacija tudi tu, kot pri vseh drugih manjšinskih narodnih skupnostih, zahteva svoj davek. V sedmih porabskih vaseh tik ob tromeji med Slovenijo Madžarsko in Avstrijo je namreč vse manj ljudi. Mladi gredo za boljšim kosom kruha v prestolnico Budimpešto ali druga večja madžarska mesta, zato slovenstvo umira na obroke. Toda med mladimi je v zadnjem obdobju vse več takih, ki menijo, da je ta hip »kul« biti Slovenec na Madžarskem.
Slovence v Italiji so lani obiskali tako rekoč vsi najvišji politični predstavniki matične domovine. Odnosi med državama so odlični, pravijo politiki, a predstavniki narodne skupnosti si morajo v vsakodnevnem življenju še vedno vztrajno prizadevati za spoštovanje svojih pravic. Manjšina je dragocen most v čezmejnem gospodarstvu, žal pa na to njeno vlogo pozabljajo snovalci programa Evropske prestolnice kulture. Tako kot doma so tudi Slovenci v Italiji politično razdeljeni, a združeni v predanosti slovenski kulturi, ohranjanju običajev in športu. Njihova vztrajna pripadnost bo z mlado tržaško jadralko zastopana celo na olimpijskih igrah.
Težkim vprašanjem sledijo kdaj bolj in kdaj manj posrečeni odgovori. Zbrali smo živahne besedne dvoboje in najzanimivejše odzive gostov minule sezone. Novinarka Ana Bajuk.
Kako se zapleta in kako se bo razpletla afera Litijska? Koliko časa bomo še plačevali najemnino za skladiščenje računalnikov, ki jih je naročila ministrica Stojmenova Duh? Kdaj bodo poplavljenci dočakali izpolnitev obljub in mladi stanovanja? Pregled in komentarji najodmevnejših tem iz oddaje Tarča v iztekajoči se sezoni.
Še daleč pa je do nadomestnih hiš družin in posameznikov, ki so v poplavah ostali brez doma ali pa živijo tam, kjer je bivanje precej nevarno. Dober mesec je do prve obletnice najhujših poplav v Sloveniji, s Tarčo smo bili dvakrat na Ljubnem ob Savinji, večina je v čakanju na hitro uresničitev obljub o novih domovih obupala. Novinarka Vanja Gligorović.
Januarja smo v Tarči preiskovali nepremičninski trg, v studiu sta stala ministra za finance in solidarno prihodnost, izpred prestižnega Schellenburga pa se je v oddajo oglasila 30-letna Vika Novak. Čeprav visoko izobražena in z redno službo si ob podivjanih cenah ne more financirati niti najema. Pol leta po oddaji smo se z njo srečali na istem mestu, pred Palačo Schellenburg s prestižnimi stanovanji. Se je medtem zanjo že kaj spremenilo? Novinarka Vanja Gligorović.
Pri gradbenih poslih, pri prenovah železniških postaj milijon ne pomeni nič, tukaj se lahko pogovarjamo o 10- ali 100-milijonskih podražitvah projektov. Prenova postaje na Jesenicah naj bi denimo stala toliko kot 22 sodnih palač na Litijski ali pa kot 1.000 neprofitnih stanovanj. Kaj bo torej z bogato načrtovano nadgradnjo železniške postaje Jesenice, medtem ko vlaki vozijo z enakimi hitrostmi kot v času Avstro-Ogrske? In kaj bo s prenovo železniške postaje v Ljubljani, kjer ponudbe za skoraj 100 milijonov presegajo ocenjeno vrednost? Novinar Žan Dolajš.
Razpis za financiranje nevladnih organizacij je že v začetku jeseni odnesel nekdanjo ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. Zdaj je nekdanja ministrica zaposlena na Slovenskih železnicah, kjer službo najdejo mnogi nekdanji politični kadri. V zvezi z razpisom pa se je precej zapletlo. Novinarka Anja Šter.
Te dni se izteka razpis v eni od najbolj bizarnih zgodb zadnjih mesecev – o nakupu 13 tisoč računalnikov za kdo bi vedel koga. Ker za računalnike skorajda ni bilo zanimanja, so prvotni rok za prijavo upravičencev podaljšali do konca meseca. Ministrica Emilija Stojmenova Duh je sicer v pogovoru za Tarčo januarja trdila, da je problem prav nasproten – da bo računalnikov premalo za vse, ki jih bodo hoteli. Novinarka Anja Šter.
Težko je reči, kaj bo država z zgradbo na Litijski, zanjo ne more dobiti niti gradbenega dovoljenja, saj objekt nima potrebnih parkirišč. Ministrstvo za pravosodje se zanje zdaj poskuša dogovoriti z bližnjim trgovcem. Afera Litijska je bila za Socialne demokrate skorajda pogubna, oditi je moral vrh stranke: predsednica Tanja Fajon, generalni sekretar Klemen Žibert, na koncu tudi ministrica Dominika Švarc Pipan. Te dni pa bi lahko rekli, da SD vrača Gibanju Svoboda. Notranja revizija pravosodnega ministrstva finančnemu ministru, predsedniku vlade in nekdanji ministrici Švarc Pipan očita celo kazniva dejanja. Kaj vse se je dogajalo od januarja do danes. Novinar Klemen Košak.
Dobra dva tedna pred evropskimi volitvami je premier na slovesnosti ob obletnici novomeške bolnišnice napovedal razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, torej prepoved tako imenovanih zdravniških dvoživk. Ukrepi pomenijo revolucijo, je dodal ob drugi obletnici vlade. Kako uresničljive so predvolilne besede in kaj je prineslo preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek?
Vlada, ki pripravlja razmejitev med javnim in zasebnim, pa miži na obe očesi, ko gre za njenega direktorja, ki je prav tako dvoživka. Kaj je v ozadju novega srčnega centra v Celju? Želi z njim direktor Dragan Kovačič priti do enega najbolj dobičkonosnih programov v zdravstvu? Tudi v javnih zavodih – podobno kot pri zasebnikih – denar odloča, katere storitve se splača opravljati in katerih ne. Novinarka Anja Šter.
Predsednik vlade napoveduje revolucijo v zdravstvenem sistemu: konec dvojnih praks zdravnikov, tako imenovanih dvoživk. Ne bo več možno, da »nekdo dopoldne v javni instituciji ne dela nič, popoldne pa si te iste paciente vozi k zasebniku«. Sta javno in zasebno zdravstvo tako zelo prepletana, da bi lahko imela prepoved škodljive učinke? Tudi najbolj goreči zagovorniki javnega zdravstva zdaj trepetajo, da bi razmejitev utegnila le še pospešiti privatizacijo – odhode zdravnikov v bolje plačani zasebni sektor. Zdravniki so pripravljeni, več kot 1.500 jih ima odprte s.p.-je, zasebnih zdravstvenih centrov pa je že več kot 1.000. Novinar Klemen Košak.
Vodilna južnoafriška stranka Afriški narodni kongres, ki jo je nekoč vodil prvi obraz boja proti rasizmu Nelson Mandela, je na volitvah prvič od konca apartheida izgubila absolutno večino. Stranke si zdaj prizadevajo za vlado narodne enotnosti. Kje se je črnskim voditeljem zalomilo pri vodenju države, ki se kljub velikim ambicijam še vedno spopada z revščino, neenakostjo, belim in črnim rasizmom ter razbohoteno korupcijo?
Zmagovalci so znani. Vladajoče stranke se z »manjšo smolo« v drugi polčas mandata podajajo s polnim nahrbtnikom referendumskih zavez, napovedjo paketa davčnih sprememb in z iskanjem milijarde evrov za gradnjo javnih stanovanj. Kaj o uresničevanju obljub in sporočilu volitev pravijo v vodstvih parlamentarnih strank?
Obljube iz zadnjih dni pred volitvami bo treba uresničiti, prav tako voljo ljudi, izraženo na referendumih. Milijarda za stanovanja, davčne spremembe, pa preferenčni glas, konoplja. Kaj bo mogoče in kaj ne tako zlahka? Novinar Žan Dolajš.
Se je tudi Slovenija zasukala v desno? Je drugo mesto za stranko, ki je v dveh letih izgubila 260 tisoč volivcev, lahko uspeh? Je poraz lahko utrditev položaja? Koalicijska stranka Levica je skupaj zbrala toliko glasov kot Zala Tomašič iz SDS-a sama. Zakaj ljubljanski župan Zoran Jankovič ni mogel pomagati Svobodi do tretjega poslanskega mandata? Je Matej Tonin lahko še vodja NSi-ja, če je kot predsednik stranke in prvi na listi prejel pol manj glasov kot prvi na listi SLS-a, Peter Gregorčič? So lahko zadovoljni v SD-ju, kjer so od zadnjih evropskih volitev, kljub tokratni bistveno višji udeležbi, izgubili skoraj 40 tisoč volivcev? Posledic za slabe rezultate do zdaj ni prevzel nihče, z novimi položaji pa so bili nagrajeni nekateri kandidati, ki niso bili izvoljeni. Novinarka Vanja Gligorović.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje. Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé Urednica: Helena Milinković *** Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.
Neveljaven email naslov