Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Tarči o sumih financiranja največje opozicijske stranke prek različnih obvodnih podjetij in s pomočjo številnih posameznikov, županov, državnih podjetij in Madžarske. Kakšno vlogo je imel pri tem Rok Snežič? Poslanci so si lahko ogledali tudi posnetek dvigovanja šopov gotovine njegove prijateljice.
Načinov črpanja denarja iz državnih podjetij, občin ali državnih poslov je veliko. Od kuhanja bograča do denarja za urejanje vodotokov. Od podjetja, povezanega s koncesionarjem, pristojnim za območje Mure, ga je prejela celo Klavdija Snežič, sicer solastnica Nove TV24. Kako to pojasnjuje njen nekdanji mož Rok Snežič. Novinarja Klemen Košak in Ana Bajuk.
Poslanci so pri financiranju medijev iz kroga SDS-a iskali tudi povezave z omrežjem Roka Snežiča. Posnetke dvigovanja šopov denarja, kjer bi lahko šlo za utajo davkov ali pranje denarja, so si lahko ogledali tudi poslanci na seji, zaprti za javnost. Domnevno Snežičeva ekipa pa je s svojimi storitvami na pomoč priskočila tudi mladim poslovnežem, znanim po milijonski nabavi hitrih testov in posnetkih luksuza. Pri projektu finančne piramide je, kot sledi že iz ugotovitev preiskovalne komisije prejšnjega sklica parlamenta, sodelovala tudi partnerica zdajšnjega premierja. Zadeva se je zdaj znašla na policiji in tožilstvu. Novinarka Vanja Gligorović.
Kdo vse je sodeloval pri posrednem financiranju stranke SDS, natančneje medijev v solastništvu SDS-a ali vplivnih članov stranke. Kakšna je bila vloga Madžarske – iz nje je po navedbah preiskovalne komisije Državnega zbora prišlo v medije iz SDS-ove orbite več kot 14 milijonov evrov. Je šlo za obvodno financiranje stranke SDS? Novinar Žan Dolajš.
Dogovore Izraela in skrajnega palestinskega gibanja Hamas o izmenjavi izraelskih talcev in palestinskih zapornikov prežemata negotovost in nezaupanje. "To ni konec vojne," zatrjuje izraelski premier Netanjahu, saj je cilj še vedno izkoreninjenje Hamasa. Kaj bo pravzaprav humanitarno premierje spremenilo v tej vojni? Kakšna je vloga regionalnih in svetovnih sil? Kratka prekinitev ognja prinaša olajšanje. Kdaj pa bo čas za politično rešitev spora?
Komaj tri dni po začetku veljave razvpite novele zakona o zaščiti živali je počilo že pri prvem odvzemu živine, pri katerem je kot inšpektorica sodelovala nesojena izbranka premierja Goloba za položaj direktorice Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Gre za politiziranje postopka ali resen strokovni problem? Kaj naj bi šlo narobe, kdo vse se je vključil v postopek in kdo v obrambo kmeta?
Zakaj se niti pri tem, kaj je dobrobit živali, kakšne so dopustne razmere, ni mogoče izogniti ideološkim delitvam na leve in desne? Je šlo pri postopku za aktivističen odvzem živine, predstavo za javnost po uveljavitvi nove zakonodaje ali pa je dogodek na plečih živali desnica zlorabila za obračun z vlado? Eden od razlogov za vihar je tudi denar, do zdaj so sredstva od prodaje prejeli kršitelji, po novem pa društva za zaščito živali. Novinarja Vanja Gligorović in Klemen Košak.
Veliko je vprašanj glede postopka odvzema krav pri Krškem. Prenekateri strokovnjak je prepričan, da je bil nezakonit in da je inšpektorica zlorabila svoj položaj. Lastnik živine trdi celo, da je šlo za krajo. Zanimivo je tudi to, kdo vse je bil predhodno obveščen. Počilo je komaj tri dni po začetku veljave razvpitih sprememb, odvzem je kot inšpektorica vodila nesojena izbranka premierja za položaj direktorice Veterinarske uprave. Novinarka Anja Šter.
V številnih evropskih državah se ukvarjajo s političnimi pretresi in premiki, ki puščajo sled tudi v evropski politični krajini. Zapleti in protesti proti amnestiji sodno preganjanih katalonskih politikov spremljajo sestavljanje španske vlade, britanski premier Rishi Sunak je spremenil sestavo svoje vlade in zamenjal nekaj najbolj vidnih ministrov, na Nizozemskem se po razpadu vladne koalicije pod vodstvo Marka Rutteja odpravljajo na predčasne volitve. Nova slovaška vlada, ki jo vodi Robert Fico, je pred dnevi ustavila obsežno pošiljko orožja Ukrajini. Spremembe v posameznih prestolnicah pa spreminjajo tudi evropsko politiko. Več o tem v Globusu.
Zgodba gasilca Sandija Zajca je odprla vprašanja o nakazovanju in delitvi denarja, ki so ga za pomoč po poplavah velikodušno nakazovali državljani. Kaj bo s sredstvi, ki so bila nakazana na račun prostovoljnega gasilskega društva, namen nakazil pa ni jasen. Raziskovali smo, kje se je še zataknilo pri nakazilih dobrodelnega denarja, ki ga je zbirala množica uveljavljenih in tudi manj uveljavljenih organizacij na preštevilnih dogodkih.
Nadzora nad zbiranjem sredstev za pomoč ljudem ni imel nihče – humanitarne organizacije, pa lovska društva, razne fundacije, tuje spletne platforme, športniki, glasbeniki in tako naprej. Še bolj neobvladljivo pa je njihovo razdeljevanje. Kdo je kaj dobil, ne vesta niti država niti občina. Novinar Žan Dolajš.
Zanesljiva in takojšnja je bila pomoč, ki so jo tudi v denarju v pisemskih ovojnicah državljani, podjetniki in organizacije prinesli naravnost poplavljenim v roke. Sicer pa so zagate z razdelitvijo humanitarnega denarja tudi drugje, ne le v Mengšu. Kdo je že kaj dobil, od koga in kdo na denar še čaka? Novinarka Anja Šter.
Spor pri razdelitvi donacij za gasilca – junaka Sandija Zajca odpira številna vprašanja. Na računu Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš se je nabralo več kot pol milijona evrov prispevkov. Denar, tudi po tisoč evrov, je nakazalo približno 8 tisoč ljudi in podjetij. Jedro spora so postale transakcije, pri katerih namen nakazila ni bil razviden. V igro so vstopili odvetniki, več kot tri mesece po poplavah denar še vedno nekje stoji. Zaplet nedvomno krha zaupanje v humanitarno pomoč in meče slabo luč na gasilce, ki jih Slovenci sicer izjemno visoko cenimo. Novinarka Vanja Gligorović.
Prvič se srečujemo z nečim, kar je precej pametnejše od nas, je pred dnevi o umetni inteligenci dejal lastnik Tesle in družbenega omrežja X, Elon Musk. Umetna inteligenca vstopa v vse pore našega življenja, znanstvenike in svetovne odločevalce pa vse bolj skrbita njena moč in predvsem – nepredvidljivost. Kako umetno inteligenco nadzorovati in jo voditi tako, da bo koristila človeštvu? Odgovori v Globusu.
Visoka inflacija, ohlajanje gospodarstva, visok primanjkljaj, zaostrene varnostne razmere, težave pri popoplavni obnovi. Nič ni ostalo od zdravstvene in davčne reforme, plačna reforma je vprašljiva, uresničevanje ključnih zavez vlade ne poteka po načrtih. Politika pa je ob tem prestreljena z aferami in lastnimi težavami. Se v ozadju išče naslednika Roberta Goloba? Se Gibanje Svoboda še lahko izvije iz spirale padanja zaupanja? Kako pa se bodo po obtožbah o financiranju stranke prek Darsa pobrali v Novi Sloveniji? S podobnimi očitki se spoprijema tudi SDS.
Koalicijski partnerji so si oddahnili, rekonstrukcije ne bo, službe in funkcije bodo njihovi kadri zadržali. Zdi se, da potem vsebina ni bila niti več pomembna. Širitve ministrstev po novem letu so sicer prinesle nemalo stroškov, čeprav so pred referendumom zagotavljali, da jih ne bo. Prav tako pa so vzele veliko časa za selitve množice zaposlenih iz enih stavb v druge. Novinar Žan Dolajš.
O novi nevšečnosti vlade, tokrat v režiji ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra. V času varčevanja, ob visoki inflaciji, stroških za po poplavno obnovo in milijardnem primanjkljaju, ko minister za finance ne obvladuje več proračuna, si je minister za okolje omislil najem slabih 100 tisoč evrov vrednega električnega avtomobila. Minister za okolje je eden od tistih, za katerega je bilo v zadnjih dneh večkrat slišati, da bi ga odstavili, ministrstvo pa priključili infrastrukturi in naravnim virom. Premier pa si je včeraj glede rekonstrukcije sicer spet premislil. Novinarka Anja Šter.
Čez eno leto bodo v Združenih državah Amerike nepredvidljive volitve, ki jih bo pozorno spremljal ves svet. Ameriška predvolilna kampanja je že v polnem zamahu; v tekmi za ameriškega predsednika je na demokratski strani prvo ime sedanji predsednik Joe Biden, ki bo novembra prihodnje leto dopolnil 82 let. Na republikanski strani pa po raziskavah javnega mnenja prepričljivo vodi nekdanji predsednik Donald Trump; junija bo dopolnil 78 let, v zadnjih tednih pa se je znašel v plazu sodnih postopkov in obtožnic. O burnem predvolilnem dogajanju v svetovni velesili z izjemno polarizirano politično klimo v oddaji Globus.
Na Kosovu pod površjem navideznega reda tli in dobrih 15 let po osamosvojitvi so razmere v najmlajši evropski državi vse bolj napete. Srbija neodvisnosti Kosova ne priznava, Srbi na severu Kosova opozarjajo, da živijo čedalje teže. Odnosi med Beogradom in Prištino so hladni in prežeti z nezaupanjem, mednarodna skupnost pa je zaradi zadnjih izbruhov nasilja v skrbeh. V Globusu o tesnobnem miru na Kosovu.
Neveljaven email naslov