December 2018

Poleg omrežja, izoblikovanega okrog TEŠ 6, je bilo v TEŠ-u prisotno tudi močno lokalno omrežje podjetij. To, recimo mu kar omrežje šaleških prijateljev, je od TEŠ-a prejemalo milijonska plačila, med njimi nekatera tudi neupravičena. Tako je Rotnik, kot izhaja iz kazenske ovadbe, kot takratni direktor TEŠ-a povzročil premoženjsko škodo družbi za več milijonov evrov.

Dela na deponiji

Tak primer srečamo pri treh lokalnih podjetjih, ki so v času direktorja Uroša Rotnika služili tudi na račun neupravičenih plačil iz TEŠ-a. To so podjetja VAS, Andrejc in Lima, ki so, kot beremo v kazenski ovadbi zoper Rotnika, skupno pridobila okrog 800 tisoč evrov premoženjske koristi.
To je potekalo tako, da je Rotnik šoštanjskemu podjetju VAS, takrat v lasti treh lokalnih poslovnežev Branka Vrtačnika, Miroslava Andrejca in Stanislava Soviča, omogočil neupravičeno povišanje cen za dela na deponiji. Enako je omogočil tudi neupravičeno plačilo dodatnih del na deponiji, del na žerjavu in količin narinjenega premoga, čeprav so bila ta dela vključena že v osnovno ceno pogodbe. Podjetju Andrejc, v lasti Miroslava Andrejca, TEŠ ni zaračunaval najemnine za uporabo njihovega zemljišča, na katerem je imela družba Andrejc postavljene montažne objekte, in tudi ne letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Podjetju Lima samostojne podjetnice Marije Lihteneker pa je Rotnik neupravičeno priznal plačila dežurstva in tudi preplačal izvedbo odstranitve azbestnih plošč na hladilnem stolpu blokov 2 in 3, saj je Lima ta dela zaračunala dvakrat.

Premoženjska škoda TEŠ-a

PodjetjeVišina premoženjske škode (EUR)Razlog
VAS261.894neupravičeno izplačani višji stroški za dela na deponiji
VAS386.541neupravičena plačila dodatnih del na deponiji, na žerjavu
ANDREJC11.374neplačane najemnine in neplačan prispevek za uporabo stavbnega zemljišča družbi TEŠ
LIMA LIHTENKER MARIJA156.703neupravičeno plačilo dežurstev, preplačana opravljena dela pri izvedbi odstranitve azbestnih plošč na hladilnem stolpu blokov 2 in 3

Nakup računalniške opreme

Kar za 2,2 milijona evrov pa je TEŠ preplačal računalniško opremo, vsaj tako izhaja iz kazenske ovadbe. In sicer za dva računalniška centra, enega v Premogovniku Velenje in drugega v TEŠ-u. Za vsakega so opremo nakupili ločeno, v obeh primerih pa je šlo za podoben sistem – dobava je potekala preko verige podjetij, ki so zidale ceno v dvakratnik nabavne cene. Vmesni dobiček je ostal v tej verigi ali pa so ga preko slamnatega podjetja nakazali v tujino in tudi na slovensko slamnato podjetje.

Foto: Televizija Slovenija
Foto: Televizija Slovenija

TEŠ je kot končni naročnik ravnal negospodarno in neekonomično in opustil vso skrb dobrega gospodarja [...] Z navideznimi posli je TEŠ omogočil finančna sredstva oz. dobiček od prodaje družbam v verigi, ki pa za ustvarjeni dobiček niso naredile nobene dodane vrednosti.

Odločba FURS, februar 2012

Če si ogledamo nabavo računalniške opreme zgolj v enem primeru, lahko vidimo, da je bilo za dobavitelja izbrano podjetje Trendnet v solastništvu Mirjam in Bojana Oremuža. Njuno podjetje je dobavilo računalniško opremo proizvajalca Hewlett Packard (HP), ta pa je TEŠ stala 1.686.256 evrov namesto 753.718 evrov, ugotavlja FURS. Pot je šla takole: Podjetje Hewlett Packard v Sloveniji je prodal opremo podjetju DISS, ta naprej podjetju Stroka Produkt, ta spet naprej podjetju Nek-link, ki je bilo slamnato podjetje, in od tega je opremo odkupil Trendnet, ki jo je nato prodal TEŠ-u. Cena opreme pa je od začetka verige do TEŠ-a narasla za 978.120,40 evrov.

Foto: Televizija Slovenija
Foto: Televizija Slovenija

Da so bili izvedeni posli zgolj fiktivni, dodatno kaže tudi dejstvo, da je ves ta čas, ko so podjetja podpisovala pogodbe, izdajala in plačevala račune – oprema stala. In to ne pri TEŠ-u ali Trendnetu kot izbranemu dobavitelju, pač pa pri drugemu podjetju v verigi, pri podjetju DISS. Še preden je ta fizično prejel vso opremo, je pristojni delavec TEŠ-a, Stane Tepej, podpisal prevzemni zapisnik in dobavnico, ki je lažno izkazovala, da je oprema fizično že v TEŠ-u. Ta pa je dejansko prispela v njihove prostore šele dva meseca in pol kasneje.
Ključno podjetje v omenjeni verigi je bilo slamnato podjetje Nek-link, bilo je zgolj poštni nabiralnik, njegov uradni lastnik pa Primož Homar, po poklicu kuhar. Lastnik je postal, kot izhaja iz dokumentov, v zameno za plačilo 200 evrov. Prav pri podjetju Nek-link je vrednost opreme najbolj poskočila in to za 810.677 evrov. Enak znesek, nekaj čez 800 tisoč evrov, pa je Nek-link takoj po prejemu prenakazal na štiri tuja in eno domače podjetje.

Foto: Televizija Slovenija
Foto: Televizija Slovenija

Policija je ta primer nabave računalniške opreme preiskovala na podlagi kazenske ovadbe, ki so jo februarja 2012 podali iz TEŠ-a, takrat pod vodstvom Simona Tota. Maja 2017 je policija podala poročilo na Specializirano državno tožilstvo (SDT). SDT je nato zahteval dopolnitev, tako da je zadeva danes še v fazi dopolnjevanja te zahteve.

Trgovina Osmica

In nenazadnje je zanimivo še eno izmed milijonskih plačil, ki je bilo s TEŠ-evim denarjem plačano lokalnima prodajalcema Francu in Anici Jazbec. Neposredno v bližini šestega bloka TEŠ namreč stoji stavba, v kateri imata Franc Jazbec kot lastnik in Anica Jazbec kot zastopnica manjšo trgovino Osmica.
TEŠ je leta 2009 od njiju odkupil to stavbo in druge nepremičnine za 666.982 evrov. Pomenljivo pa je, da sta poleg visoke cene njunih nepremičnin prejela še več kot enkrat toliko odškodnine – 714.418 evrov za stroške preselitve, povračila vlaganj in najemnino. Toda, kljub tolikšni odškodnini stavba tam še vedno stoji, v njej trgovina Osmica deluje dalje, za prostore trgovine pa plačujeta 1 evro letne najemnine.

TEŠ PO TEŠ 6: Trije stebri omrežja TEŠ