december 2018 | nazaj

Edini do sedaj zaključen primer zoper Uroša Rotnika je davčni postopek, ki ga je Finančna uprava sprožila konec leta 2012. V njem so Rotniku naložili plačilo 1,6 milijona evrov dodatnega davka zaradi nepojasnjenega izvora premoženja. Pa vendar je davčni nadzor razkril mnogo več, kot samo to.

3,3 milijona evrov gotovine in izginuli dokument

Maja 2013 je Uroš Rotnik na davčni urad predložil obrazec za prijavo premoženja na osmih straneh. Na zadnji strani dokumenta je Rotnik zapisal, da ima v sefu št. 70 v NLB Velenje 3,3 milijona evrov gotovine. V razgovorih, ki so sledili, Rotnik nikoli ni zanikal, da je prijavil 3,3 milijona evrov gotovine, ki pa jih kriminalisti med hišnimi preiskavami niso našli niti v sefu, niti kje drugje. Oktobra 2013 je na razgovoru na davčnem uradu Rotnik izjavil: “Mojega denarja je cca 2.000.000 EUR /.../. Ostala razlika do 3.300.000 predstavlja denar, ki sem ga vračal staršem (mami) vendar predvideval, da bo nekoč moj.”
Manj kot mesec dni kasneje, 7. novembra 2013, je Rotnik s svojo odvetnico Varjo Holec ponovno obiskal davčni urad. Med razgovorom je inšpektor Andrej Palovšnik dvakrat zapustil prostor, v katerega pa medtem ni vstopil nihče drug. Takoj po koncu razgovora je inšpektor Palovšnik ugotovil, da med dokumentacijo manjka zadnja stran originalne prijave premoženja, na kateri je bilo zabeleženih 3,3 milijona evrov Rotnikove gotovine.
Od tega dne naprej je Rotnik pričel zatrjevati, da je nekdo ponaredil njegovo prijavo premoženja. Po njegovem je namreč prijavil samo 300 tisoč evrov gotovine, kasneje pa naj bi nekdo pripisal število “3” pred številom “300.000”.
Na podlagi naznanila FURS-a je policija septembra 2014 podala kazensko ovadbo zoper Rotnika in njegovo odvetnico Varjo Holec. Tožilstvo je kasneje odstopilo od pregona odvetnice Holec, Rotniku pa se je julija 2018 na okrožnem sodišču v Celju začelo sojenje.

Foto: Televizija Slovenija
Foto: Televizija Slovenija
Foto: Televizija Slovenija
Foto: Televizija Slovenija

Rotnikovo premoženje

V davčnem postopku so inšpektorji ugotovili, da je Rotnik v petih letih imel 379.626 evrov obdavčenih prihodkov, skupno z ostalimi prihodki pa je v tem obdobju zaslužil 459.022 evrov.
Obenem je bilo premoženja, s katerim je tako ali drugače razpolagal, za skupno 5.190.145 evrov. Od tega je prirast premoženja, kar obsega premičnine in nepremičnine ter spremembe na transakcijskem računu, znašala 1.096.615 eur. Rotnikova poraba sredstev pa je, kot so ugotovili inšpektorji, v tem obdobju nanesla na 4.093.530 evrov oz. po pritožbi Rotnika na Ministrstvo za finance 3.253.530 evrov.

Premoženje Uroša Rotnika

osebno vozilo Audi53.000 EUR
plačilo podjetju Towra iz Luksemburga750.000 EUR
posojilo Bogdanu Pušniku670.000 EUR
posojilo mami1.245.000 EUR
vikend na Krku175.000 EUR
vikend v Moravcih93.000 EUR
vplačevanje na trgovalne račune za nakup vrednostnih papirjev1.130.000 EUR
vplačilo ustanovnega kapitala za družbo Razsvet6.750 EUR
življenjski stroški291.780 EUR

Ko so Rotniku odmerili plačilo dodatnega davka, je ta začel krčevito zatrjevati, da njegovo premoženje izhaja iz obdobja pred njegovim direktorovanjem v TEŠ-u. Premoženje naj bi si pridobil že v devetdesetih letih, in sicer s pomočjo hrvaškega poslovneža Alexandra Hrkača, povezanega z več aferami in kazenskimi postopki na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Hrkač, ki mu je leta 2006 hrvaški regulator odvzel dovoljenje za trgovanje, naj bi med drugim za Rotnika med septembrom 1996 in februarjem 1997 trgoval z vrednostnimi papirji na Hrvaškem in v BiH. Kot pa so v nadzoru ugotovili inšpektorji, to ni mogoče, namreč: “V prikazovanem obdobju zatrjevana vlaganja v vrednostne papirje sploh niso bila mogoča, saj tedaj privatizacijska zakonodaja še ni bila sprejeta v celoti, niti niso bila izdana vsa potrebna dovoljenja za delovanje pristojnih organizacij.”

Več kot milijon evrov svojega premoženja je Rotnik hotel pojasniti z zgodbo, da sta mu starša v letih 1997 in 1998 posodila 240.000 nemških mark. Starša naj bi namreč v sedemdesetih letih pridobila veliko premoženje z gojenjem prašičev in perutnine ter z oddajanjem dela hiše, razpolagala bi naj z 22 kilogrami zlata. A kot so ugotovili davčni inšpektorji, iz dejanskega stanja ni mogoče zaključiti, da je dolg do staršev dejansko obstajal.

V prikazovanem obdobju zatrjevana vlaganja v vrednostne papirje sploh niso bila mogoča.

Odločba Ministrstva za finance, december 2015

670 tisoč evrov podkupnin za blok 6?

Uroš Rotnik je v svoji prijavi premoženja med drugim navedel tudi, da ima 670.000 evrov visoko terjatev do Bogdana Pušnika. Rotnik je kasneje v davčnem postopku, ko je ugotovil, da ne more pojasniti izvora posojene gotovine, začel spreminjati svoje izjave o datumu posojila. A tako FURS kot finančno ministrstvo sta ugotovila, da v konkretnem primeru ni izkazano, da bi posojilna razmerja dejansko nastala. Rotniku so tako ob pritožbi osnovo za odmero davka zmanjšali za omenjenih 670.000 evrov.

V postopku oškodovanja TEŠ-a, ki je sedaj v sodni preiskavi na celjskem okrožnem sodišču, so preiskovalci pod drobnogled vzeli ravno teh 670.000 evrov. Kot izhaja iz sodne preiskave, naj bi Rotnik med 2. decembrom 2009 in 30. aprilom 2013 preko Petra Kotarja, lobista in solastnika podjetij Sol Intercontinental in CEE, prejel najmanj 670.000 evrov gotovine, ki jih je pridobil z zlorabo položaja za zagotovitev posla pri projektu TEŠ 6 konzorciju Alstom. Podkupnine naj bi Rotnik dobil po enakem sistemu kot pri poslu za rekonstrukcijo bloka 5.

Foto: Televizija Slovenija
Foto: Televizija Slovenija

Prav tako naj bi Rotnik, kot ugotavlja sodna preiskava, s pomočjo davčnega svetovalca Darka Končana in finančnika Bogdana Pušnika poleti 2014 hotel sporni denar oprati. Po nasvetu Končana sta Rotnik in Pušnik pred notarjem uprizorila vračilo denarja z namenom, da se v davčno inšpekcijskem nadzoru prikaže, da je denar zakonit in legalnega izvora.

Zlate palice

Po obširnem davčnem nadzoru nad poslovanjem Rotnika mu je, kot že rečeno, bilo naloženo plačilo 1,6 milijonov evrov dodatnega davka. Rotnik je po neuspelih pritožbah zatrjeval, da nima dovolj premoženja za plačilo odmerjenega davka, izključeval ni niti možnosti osebnega stečaja.

Denarja mi ne morejo pobrati, ker ga sploh nimam. Oni so mi napisali, da moram plačati več davka kot sploh imam premoženja.

Uroš Rotnik, nekdanji direktor TEŠ-a

Pa vendar je denar za plačilo nekako našel, saj je davek plačal maja 2018. Denar je prejel z računa ene fizične in ene pravne osebe s Hrvaške, skupaj za 1,68 milijonov evrov. Pred tem so Rotniku zasegali denar na slovenskih računih, vrednostne papirje, terjatve do družbe Alta Invest, avtomobil in tudi tri zlate palice, ki jih je urad prodal za 51.975 evrov. Rotniku so grozile tudi zaplembe nepremičnin v Sloveniji in na Hrvaškem.
A Uroš Rotnik ima, kot kaže, še zmeraj nekaj premoženja. V sefu avstrijske hranilnice v Pliberku menda hrani zlate palice. Teh v davčnem postopku ni prijavil.

TEŠ PO TEŠ 6: Lokalno omrežje in premoženje neznanega izvora