Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hibridno vojskovanje prevzema v modernih spopadih vedno večjo vlogo. Trenuno to dokazujejo spopadi v Ukrajini, Siriji in boj proti Islamski državi. Zato zveza NATO in Evropska unija mrzlično razvijata obrambne zmogljivosti, da bi se lahko uprli hibridnim grožnjam. Hibridno vojskovanje pa ni novodobna pogruntavščina, saj ena najbolj znanih sega v antiko in to je trojanski konj. Voditelj Igor Jurič.
Makedonija se je po parlamentarnih volitvah leta 2014 znašla v globoki politični krizi, ki se je še dodatno zaostrila lani, ko je opozicija vlado obtožila prisluškovanja. Šele po posredovanju Evropske unije sta vlada in opozicija omilili politično obračunavanje in se dogovorili za izvedbo predčasnih volitev. Pa bodo decembrske večkrat preložene predčasne volitve res prinesle stabilnost državi? Voditelj Igor Jurič.
Za rimskokatoliško Cerkev se je izteklo sveto leto, posvečeno usmiljenju. Papež Frančišek ga je lani otovoril v srcu Afrike – odprl je sveta vrata katedrale v Centralnoafriški republiki, ki so postala simbol revščine in izključenosti zapostavljenih delov sveta. Kakšna je Cerkev papeža Frančiška, prvega globalnega papeža v zgodovini, kaj je rdeča nit njegovega pontifikata? Vodi Mojca Širok.
Pred osmimi leti so Američani in tudi precejšen del svetovne javnosti z velikim navdušenjem pozdravili izvolitev prvega temnopoltega predsednika na čelo ZDA. Pričakovanja, da bo mladi in energični predsednik tako rekoč premikal gore, so bila tako velika, da je dobil Nobelovo nagrado za mir, še preden je kar koli storil. V Globusu bomo potegnili črto pod Obamovo predsednikovanje in ugotavljali, ali je upravičil Nobelovo nagrado ter izpolnil pričakovanja domače in svetovne javnosti. Voditelj Igor Jurič.
Iraška vojska je ob pomoči zaveznikov sredi oktobra začela silovito ofenzivo, ki naj bi iz rok Islamske države iztrgala še zadnje večje iraško mesto Mosul. Kako krvav davek med civilisti bo zahtevala bitka za Mosul, kako dolgo bo trajala, kako bo vplivala na položaj v Siriji in ali vojaški poraz Islamske države v Iraku povečuje nevarnost napadov v Evropi? Odgovore bomo iskali v Globusu. Voditelj bo Igor Jurič.
Organizacija združenih narodov prav v teh dneh praznuje obletnico ustanovitve, a v minulih tednih smo dogajanje ob newyorški Vzhodni reki podrobno spremljali predvsem zaradi volitev novega generalnega sekretarja organizacije. Kandidata je prvič imela tudi Slovenija in Danilo Türk bo o vlogi te organizacije v svetu, pa tudi o zakulisju boja za mesto prvega moža OZN-a, ki ga je dobil Portugalec Guterres, spregovoril v tokratnem Globusu. Voditelj Igor Jurič.
Las Vegas, 19. oktober: zadnje, tretje soočenje kandidatov za ameriškega predsednika, zadnja priložnost, da se Donald Trump in Hillary Clinton pred novembrskimi volitvami na istem odru pomerita v svojih prepričanjih, volilnih programih in značajskih lastnostih. V Globusu bomo potegnili črto pod najbolj nenavadno predsedniško kampanjo v sodobni zgodovini ZDA. Voditeljica Mojca Širok.
Frauke Petry v Nemčiji, Heinz-Christian Strache v Avstriji, tretja generacija Le Penovih v Franciji – to so mladi, sveži obrazi nove evropske desnice. Njihova volilna moč se iz meseca v mesec krepi in ob vseh razlikah se zdi, da sta jim vsaj dva sovražnika skupna: priseljenci in bruseljski uradniki. Priseljencem je treba vrata v Evropo zapreti, evropski birokraciji pa preprečiti, da se vtika v zadeve nacionalnih držav. Veter v jadrih nove evropske desnice. Vodi Mojca Širok.
Teroristični napadi v lanskem in letošnjem letu so krepko premešali karte na svetovnem turističnem zemljevidu. Cvetoče turistične destinacije v Tuniziji, Egiptu, Turčiji pa tudi Franciji so po terorističnih napadih naenkrat opustele, poletni hit pa so postale portugalske, španske in hrvaške plaže. Rekordna turistična bera se obeta tudi eni najbolj varnih evropskih držav, Sloveniji! Vodi Igor Jurič.
Evropa se pripravlja na novo zapiranje meja, dogovor o zajezitvi migracij med Evropsko unijo in Turčijo je na trhlih nogah, v Grčiji je obtičalo že okoli 60.000 beguncev. Na drugi strani Mediterana, med obalama Italije in Severne Afrike, ne mine dan, da ne bi v iskanju boljšega življenja prihajali novi in novi ljudje. Zakaj se jih Evropa boji? Kje vodijo glavne migrantske poti in zakaj, kot pravijo strokovnjaki, jih noben zid ne bo presekal? Vodi Mojca Širok.
Turčija že dolgo ni več ustrežljiva evropska soseda, ki potrpežljivo čaka na članstvo v Evropski uniji. Predsednik Erdogan je po spodletelem poskusu državnega udara močnejši kot kdajkoli prej, Turčija, pomembna članica Nata, je ključna zaveznica ZDA v boju proti Islamski državi v sosednji Siriji, Evropska unija pa je od nje odvisna pri reševanju vprašanja beguncev. Kaj Turčija zahteva v zameno? Voditeljica Mojca Širok.
Hrvaški volivci bodo morali manj kot leto dni po zadnjih parlamentarnih volitvah spet na volišča. A tudi tokratne predčasne volitve verjetno ne bodo prinesle politične stabilnosti našim južnim sosedom. Možnosti za tesno zmago imata namreč obe največji stranki HDZ in SDP. Je pa predvolilni boj tokrat sprožil resno poslabšanje odnosov s sosednjo Srbijo in nezadovoljstvo v Bosni in Hercegovini. Kam torej pluje hrvaška barka? Vodi Igor Jurič.
Slovenci smo pred 25 leti prvič v svoji zgodovini dobili samostojno državo, a kljub temu je velik del naših rojakov ostal zunaj meja matične države. Slovenija je z ustavo prevzela skrb za rojake na drugi strani meje in vsaj del problemov slovenske manjšine je rešen. V Italiji so dobili zaščitni zakon, v Avstriji so postavili dvojezične table, pa vendar je za vse štiri manjšinske skupnosti značilno, da asimilacija terja svoj davek. Voditelj: Igor Jurič
Leta 1981 je britanska punk-rock zasedba The Clash krstno izvedla uspešnico – Should I Stay or Should I Go. 35 let kasneje ima vsak polnoletni podanik Združenega kraljestva na referendumu možnost odgovoriti prav na to vprašanje: naj ostane v Evropski uniji ali ne. Natančno teden dni pred zgodovinskim odločanjem bosta morebitni brexit ali bremain temi Globusa. Voditelj Igor E. Bergant.
V letu, ko slavimo 25. obletnico slovenske osamosvojitve, se spominjamo tudi 15. obletnice sporazuma o nasledstvu, ki so ga po razpadu nekdanje Jugoslavije podpisale države naslednice. A sporazum niti po 15 letih ni uresničen. Slovenija je do zdaj pridobila okrog 200 milijonov evrov, več zgradb nekdanjih diplomatskih predstavništev in umetniških del. Po drugi strani pa bo morala izplačati več sto milijonov nekdanjim deviznim varčevalcem na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Voditelj Igor Jurič
Mir in varnost ostajata ključna cilja držav na Balkanskem polotoku. Kot je pokazalo zadnje srečanje v okviru procesa Brdo-Brijoni, bodo morale države za to poskrbeti kar same. Evropska unija se bo namreč zaradi številnih notranjih problemov ukvarjala predvsem sama s sabo in ne s procesom širitve. Bodo torej balkanske države sposobne usmeriti korak v prihodnost, ki jo je za razliko od preteklosti moč spremeniti? Voditelj Igor Jurič
Venezuela ima ene od najbogatejših zalog nafte na svetu in sodi med največje proizvajalke črnega zlata, kljub temu pa tiči v globoki gospodarski in politični krizi. Ljudje so besni, ker v državi primanjkuje najosnovnejših dobrin, opozicija in predsednik Maduro pa bijeta zagrizen boj za politično prevlado. Zaradi vseh teh držav se je Venezuela znašla na robu prepada. Voditelj Igor Jurič
Slovenija je sprejela prvo skupino beguncev v okviru dogovora o preselitvenih kvotah in se pridružila 19 članicam Unije, ki tako pomagajo Grčiji in Italiji. A prave evropske rešitve begunske problematike še ni na obzorju, saj se sprejemanju beguncev upirajo predvsem vzhodnoevropske članice Unije. Begunci pa kljub zaprtju balkanske poti ter dogovoru med Turčijo in EU še naprej prihajajo v Evropo. Spet je oživela predvsem nevarna pot čez Sredozemsko morje v Italijo. Voditelj Igor Jurič.
2. svetovna vojna, je do zdaj edini oborožen konflikt v katerem so vojskujoče strani uporabile vsa razpoložljiva orožja za množično uničevanje: jedrsko, biološko in kemično orožje. Posledice uporabe tovrstnega orožja so grozovite, kar je pokazala tudi zadnja uporaba kemičnega orožja v sirski državljanski vojni. Izdelati naj bi ga bili sposobni tudi pripadniki Islamske države. Bi lahko njeni privrženci z njim morili tudi na evropskih tleh. Voditelj Igor Jurič
Neveljaven email naslov
