Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Grosupljem so v šoli zasegli veliko količino prepovedanih pirotehničnih sredstev – petard. Čeprav je v človeški naravi, da velika slavja in obletnice proslavlja s pokanjem in slikovitimi ognjemeti, lahko v današnjem času predstavljajo petarde celo orožje. Vsako leto, največkrat iz objestnosti, prihaja do nesreč, ki posameznikom za vedno spremenijo življenje. Tudi letos je uporaba petard časovno omejeno, tiste, ki ustvarjajo pok pa so sploh prepovedane – pa to lahko res vpliva na ob praznično dogajanje? Zdaj pa zgodba o tem, kako lahko zaradi dediščine bankrotiraš. Bogdan je podedoval del hiše, v kateri živi že od svojega rojstva. FURS mu je odmeril kar 4.735 evrov davka na dediščine in darila. Ker 61 letnik živi od skromnega veteranskega dodatka, mu je organ pol dolgovanega zneska sicer odpisal, a za 61 letnika je tudi preostalih 2.371 evrov preveč. Če namreč obročno odplačuje davek, mu ostane skoraj nič za življenje. Hkrati pa mu FURS pravzaprav nima česa rubit. Kur in zajca po zakonu ne sme, drugega pa Bogdan nima. Ob ujmah, ki so v minulih letih prizadele Slovenijo, se je izkazalo, da so gasilci tisti, ki ljudem prvi priskočijo na pomoč. Vendar žal niso prvi v vrsti, ko sami potrebujejo sredstva za opremo. Denar za to zbirajo na najrazličnejše načine, prava uspešnica pa so njihovi goli koledarji. Naslednja zgodba govori o paru Andreji in Dragu iz Murske Sobote, ki sta pred dvema letoma vpričo notarke plačala aro za nakup stanovanja. Ker pa si je prodajalec že po prejemu are premislil in ni želel podpisati kupoprodajne pogodbe, a tudi denarja ni vrnil, iščeta pot do stanovanja na sodišču. A sodni mlini meljejo precej počasi, k čemur pa levji delež, tako Andreja in Drago, prispevajo neodzivnost in nenehne pritožbe prodajalca. Vsak deseti otrok je dislektik - povedano drugače, v vsakem osnovnošolskem razredu v povprečju najdemo dva. Disleksijo običajno povezujemo z učnimi težavami. Mnogo manj znano je dejstvo, da je veliko dislektikov izjemno inteligentnih, us ...
Kakšno hrano jedo naši otroci in vnuki v vrtcih in šolah. Je dobra, zdrava, domača? To je vprašanje, ki zaposluje domala vsakega starša ali starega starša. Slovenija je ena redkih držav, ki ima prehrano v osnovnih šolah urejeno z zakonom. Zato mnoge toliko bolj razburja podatek, da so ponekod šolske kuhinje in z njimi tudi zaposlene kuharice ter kuharje prepustili zasebnim podjetjem. Bodo otroci zato res jedli slabše in ali se še donedavnega šolske kuharice lahko znajdejo na Zavodu za zaposlovanje? V Sloveniji vsako leto, predvsem zaradi kronično neozdravljivih bolezni, umre več kot 18 000 ljudi. Zdravniki potek bolezni spremljajo, v njeni zaključni fazi pa bolniku blažijo bolečine. Gre za občutljiv del medicine, ki mu pravimo paliativa. Smrt pri nas še vedno tabuiziramo in mnogi se umiranja na domu prestrašijo, saj se širijo govorice, da primerne paliativne podpore pri nas še vedno ni. Družina Petek iz Maribora dobro leto dni nazaj ni niti slutila, da se jim bo življenje obrnilo na glavo in da se bodo vsi skupaj morali boriti za preživetje takrat 17 letnega sina Žige. Žiga je zbolel za zelo agresivno obliko levkemije, posledica zdravljenja je bila možganska kap in 23 dni kome. Po presaditvi kostnega mozga pred nekaj tedni, kaže da je bolezen premagana, zdravljenje pa je družino pahnilo v hudo finančno stisko. Po podatkih UNICEF-a je bilo v zadnji dekadi v vojnah po svetu ubitih kar 2 milijona otrok. 4 do 5 milijonov jih je zaradi vojne invalidnih, 12 milijonov jih je ostalo brez doma. Več kot milijon otrok je v vojni izgubilo oba starša in več kot 10 milijonov jih ima zaradi vojne hude psihološke travme. Spoznajmo žensko Anico Mikuž Kos, otroško psihiatrinjo in humanitarko, katere poslanstvo je, zdraviti duše otrok vojne. Vsi smo že doživeli učitelja ali profesorja, ki je sejal strah in trepet v razredu. In vsakdo ima v spominu tudi kakšnega, ki je v mlade duše odtisnil poseben pečat. Kaj odlikuje dobrega učitelja? Novinarka Slavka Brajović Hajdenkumer se je s sku ...
Zaradi tragične balonarske nesreče, ki se je zgodila 23. avgusta 2012, je umrlo 6 ljudi, hudo poškodovanih pa jih je bilo 11. Ostali piloti balonov opozarjajo, da je panoga doživela strahovit upad. Dve desetletji panoga ni bila regulirana, kljub temu, da so balonarji na pomanjkanje nadzora opozarjali, ter na Agencijo za civilno letalstvo pošiljali prijave o morebitnih neodgovornih in nestrokovnih pilotih balona. Agencija ni odreagirala, zdaj pa, pravijo balonarji, so pravila tako stroga in birokratska, da se balonarstvu dela huda škoda. Posledice tragične nesreče torej poleg seveda žrtev in svojcev, najbolj občutijo ravno tisti balonarji, ki niso nič krivi in ki so svoje delo od vsega začetka opravljali odgovorno. Od januarja lahko pri nas v lekarnah samoplačniško kupimo zdravila iz sintetičnih pripravkov konoplje, kdaj bomo v naš zdravstveni sistem spustili zdravila iz naravne konoplje še ni jasno. Dokazano je, da le ta zdravijo mnoge bolezni, lajšajo stranske učinke onkoloških zdravljenj in pomagajo pri lajšanju bolečine. Naši pacienti jo morajo poiskati na črnem trgu, kjer je draga pa tudi sestavine niso jasne zato neukim uporabnikom, nevarna. Kakšni so vzroki in kaj ta sporna rastlina skriva , da že desetletja buri duhove? Kaj storiti, če od mobilnega operaterja dobite astronomski račun, pa ste prepričani, da niste s svojim telefonom počeli nič takega, da bi morali plačati več sto ali celo tisoč evrov. To se je zgodilo naši gledalki, ki naj bi neko noč iz Srbije poslala skoraj tristo MMS sporočil. Dokazati, da sporočil ni pošiljala ona, je skoraj nemogoče, takšni primeri pa so dokaj pogosti. Največkrat gre za z virusom okužen telefon ali pa krajo, zato telefona nikoli ne smemo puščati brez nadzora.
Edini v Evropi smo, kjer policija stavka in to je sramota, pravi premier Miro Cerar. S policijskima sindikatoma, ki sta stavko napovedala skupaj, se vlada v enem tednu še ni začela pogajati. Policisti so ogorčeni, najbolj jih boli ignoranca in seveda sramotilne besede premiera, potem ko že dva meseca neprekinjeno varujejo vzhodno mejo države. Zato pravijo: mi vsi smo sindikat in stavkovne ukrepe bomo stopnjevali! Doslej je Slovenijo prečkalo že več kot 225.000 pribežnikov z Bližnjega vzhoda. Pri nas ostanejo po nekaj ur, nekateri tudi nekaj dni, preden nadaljujejo pot, večina v Avstrijo in Nemčijo. Mnogi, predvsem tisti iz Sirije, obvladajo angleščino, vendar jih zelo veliko ne zna tujih jezikov. Večina jih govori arabsko ali farsi, urdu. Zato vojska, policija, zdravniki, humanitarna združenja in prostovoljci pri delu z begunci pogosto potrebujejo prevajalce – tolmače. Ker so tisti, ki znajo arabsko pogosto tudi sami iz kriznih žarišč, je njihovo delo še posebej čustveno. Od januarja lahko pri nas v lekarnah samoplačniško kupimo zdravila iz sintetičnih pripravkov konoplje, kdaj bomo v naš zdravstveni sistem spustili zdravila iz naravne konoplje še ni jasno. Dokazano je, da le ta zdravijo mnoge bolezni, lajšajo stranske učinke onkoloških zdravljenj in pomagajo pri lajšanju bolečine. Naši pacienti jo morajo poiskati na črnem trgu, kjer je draga pa tudi sestavine niso jasne zato neukim uporabnikom, nevarna. V rubriki Pomagamo vam tokrat predstavljamo 4-letnega Mateja iz okolice Sevnice. Na prvi pogled povsem običajen fantič je hudo bolan, ima Duchennovo mišično distrofijo. Bolniki z njo v povprečju dočakajo komaj 25 let. Mateju se zdaj obeta poskusno zdravljenje, ki naj bi upočasnilo razvoj bolezni. Družina bi nujno potrebovala denar, da bi Mateju zgradili za invalida primerno sobo in kopalnico. Družbena omrežja so v zadnjih letih postala del našega vsakdana in samo facebook profil naj bi imelo kar 1,35 milijarde ljudi na svetu, med njimi 760 tisoč Slovencev. Ven ...
Pred meseci so začeli prihajati prvi migranti, val se še ni ustavil, konec preteklega tedna so izbruhnili teroristični napadi v Parizu, sta dogodka povezana? Teorij zarote je vedno več, prav tako sovražnega govora. Vsemu je po sredi strah. Utemeljen, ali le sredstvo za prostovoljno odstopanje svoboščin? To, da se pripravljajo spremembe, da Evropa v naslednjih letih ne bo več enaka, smo se pogovarjali s islamologom, profesorjem etike, profesorjem varnostnih ved in fotografinjo, ki je več let preživela v državah bližnjega vzhoda.... Ni skrivnost, da mora več, kot četrtina Slovenk in Slovencev na topel obrok v ljudsko kuhinjo. Občine in humanitarne organizacije se trudijo pa najboljših močeh a brez podpore širše javnosti ne gre. Stigmatizacija prostora pa velikokrat odbije tudi tiste, ki radi pomagali. Tako je zavod Pod Strehco ustvaril mrežo gostincev pri katerih lahko obedujemo in praznujemo, hkrati pa delček denarja namenimo tudi socialno ogroženim. Projekt Srčne kuhinje je za srčne ljudi in deluje pod sloganom: Ko jem, sva sita dva! Pred pol leta smo opozorili na nerazumno ravnanje zdravstvene zavarovalnice, ki je 38 letni Lidiji Koca zavrnila pravico do implatantne rehabilitacije na račun zdravstvene blagajne. Invalidsko upokojeni bolnici, ki je zaradi epilepsije izgubila vse zobe zgornje čeljusti, pripada samo klasična snemna zobna proteza. A ta je zanjo življenjsko nevarna, saj jo lahko med epileptičnim napadom zaduši. Po prispevku in Lidijini pritožbi je 2. stopenjska komisija zdravstvene zavarovalnice za mnenje prosila strokovni konzilij. A na konziliarni pregled zdaj Lidija čaka že pol leta... V soboto zvečer bo v Stožicah bučno. Težko pričakovana nogometna tekma med Mariborom in Olimpijo, ki so jo pred kratkim celo odpovedali, ker policija ni mogla zagotoviti dovolj varovanja, bo tudi obračun med obema razvpitima navijaškima skupinama, Violami in Green Dragonsi. Ekipa Tednika se bo pomešala med navijače in poskušala začutiti pravo navijaško vzdušje. ...
V Tedniku smo že ničkolikokrat pokazali podobe revščine. Med najbolj ranljivimi so starejši ljudje, ki pogosto životarijo človeka nevredno življenje, saj jim pokojnine ne omogočajo niti osnovnega preživetja. Med njimi sta zakonca Pukšič. Bolezen, brezposelnost in razpadajoča hiša, ki jo poskušata vsaj delno obnoviti, pa denarja za streho ni. Danilo Škorja, 90-letni Primorec, išče pravico in zadoščenje za vse Slovence, ki so jih Italijani poslali na prisilno delo na jug Italije. Od države želi, da njemu in njegovim tovarišem prizna, da so tudi oni žrtve vojnega nasilja. Na ministrstvu za delo namreč trdijo, da so bili italijanski vojaki. To Danila Škorjo, zavednega Slovenca in partizana 3. prekomorske brigade, še posebej boli. Dominik je po večerni službi odšel na sprehod v bližnji gozd. Domov se ni vrnil nikoli več. 14 dni je bil na seznamu pogrešanih oseb, v nedeljo zvečer pa so policisti našli bjegovo truplo. V Sloveniji pogrešajo slabih 300 ljudi. Damjan se je vrnil iz dela. Vzoren in priden študent se od 19.10 ni več oglasil na telefon. Sorodniki trepetajo za njegovo življenje. Vsak dan se vleče do neskončnosti. Kakšno skrivnost nosi Damijanovo izginotje? Stres je vsakdanji spremljevalec kar dobre četrtine Slovencev in najpogosteje ga doživljamo v službi. Po zadnji nacionalni raziskavi Cindi ga slovenski delavci tudi vse težje obvladujemo. Ker ima lahko stres hude telesne in duševne posledice, je pomembno, da ga z različnimi oblikami sprostitve kar se da zmanjšamo. Pomembno sprostitev dosežemo z gibanjem, s sprehodi, tekom, plesom, telesno vadbo. Ni važno kako, le da gibamo.
Slovenijo je na svoji poti proti obljubljeni deželi Nemčiji prečkalo že več, kot 100000 beguncev. Prihajajo ponoči in podnevi, izčrpani in podhlajeni. Podporo jim nudijo predvsem prostovoljci, ki se na meje naše države zbirajo iz cele Evrope. En dan jim bo pomagala tudi ekipa Tednika. Vojne, žrtve, humanitarne krize, begunci...zgodovina se ponavlja. O tem priča tudi Dokumentacija Televizije Slovenija, In čeprav v drugem času in prostoru se nekatere stvari ne spreminjajo. Podobna so tudi čustva, ki spremljajo te dogodke, ugotavlja izkušena dokumentalistka raziskovalka. Zato ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore poziva, naj v beguncih in migrantih, najprej vidimo soljudi in jim poskušamo po svojih močeh pomagati. Tomaž Ahačič Fogl - nekdanji pevec skupine Yuhubanda - glasbenik in prepoznavni obraz televizijskih pevskih prireditev in tekmovanj, je zbolel za hudo obliko raka. Bolezen mu je vzela glas, ki je bil zadnje čase njegov vir zaslužka. Da bi mu omilili okrevanje in olajšali finančne težave, v katere ga je pahnila bolezen, njegovi glasbeni kolegi in prijatelji zanj pripravljajo dva velika dobrodelna koncerta. Poleg koncerta v Tržiču, Foglovem domačem kraju, ki ga bomo obiskali s tedniško ekipo, bo drugi koncert konec novembra v ljubljanski Hali Tivoli. Če se v teh dneh odpravite na urgenco v jeseniško splošno bolnišnico, vas bodo oskrbeli v šotoru. Urgentno službo namreč zaradi gradnje nove urgence opravljajo kar sredi gradbišča v vojaški poljski bolnišnici role 2, prav tisti, ki ji dolga leta vojska ni znala najti prave uporabnosti. Kljub vse prej kot idealnim pogojem pa delo poteka nemoteno in pacienti so zadovoljni. Mesec dni preden se bo urgenca končno lahko preselila v nove prostore, smo dan z zdravniki in pacienti preživeli tudi mi. V Slovenijo pride letno med petnajst in petindvajset posvojenih otrok iz tujine, v zadnjem desetletju največ iz Rusije, sledijo Ukrajina in afriške države. Svoji zgodbi o posvojitvi otrok sta nam razkrili dve m ...
SE DELO SPLAČA? V parlamentu so enoglasno podprli predlog sindikatov o redefiniciji minimalne plače. Kot smo v naši oddaji že govorili ta predlog ne viša minimalne plače ampak končno prizna dodatek za nočno delo in delo ob praznikih tudi tistim, ki so pod minimalno plačo in živijo pod pragom revščine. O tem koliko denarja bi človek dejansko potreboval za dostojno preživetje niso govorili. Mi smo izračunali ali je delo v Sloveniji res še vedno garancija za blagostanje družine. Ob spretnem izkoriščanju socialnih transferejev lahko živi družina bolje s socialnimi dodatki, kot s minimalno ali celo povprečno plačo. Žalostno saj je osnovna človekova vrednota prav, da si s svojim delom služi svoj vsakdanji kruh. SLABE CESTE Težko bi rekli, da so slovenske ceste zgledne. Luknje, neurejene bankine, zlizan asfalt, mnogi nepregledni in preozki odseki, da bi se promet lahko varno odvijal. To je slovenska realnost. Če se avtoceste še redno obnavlja, pa je stanje na državnih cestah že na meji vzdržnega, še huje pa je na občinskih cestah. Občine preprosto nimajo denarja, da bi obnavljale ceste, posledice pa so tudi smrtne žrtve. KONEC MIGRANSKE PISARNE? Vse od propada Vegrada in SCT-ja in drugih velikih gradbenih podjetij- so televizijske kamere pridno beležile opeharjene, izmučene in zgarane delavce. Ko pa se je veliki medijski šov končal, se je igra s sužnji s slovenskimi podjetji vred med drugim preselila v Nemčijo. Edini, ki so opeharjenim delavcem pomagali, bodisi z informacijami, bodisi z bojem na sodišču, je bila migrantska pisarna, Zdaj pa se ta edina slamica upanja za delavce ukinja, pa čeprav že davno ne gre več samo za migrantske delavce, temveč se je nanje obračalo tudi vse več opeharjenih slovenskih delavcev. Ker je izkoriščanje delavcev pri nas sistemsko dopuščeno. POMAGAJMO JAKOBU! Triletni Jakob Mravljak iz Pameč pri Slovenj Gradcu ima epilepsijo. Zaradi nje ne hodi in ne govori, vsak epileptični napad pa ga lahko stane življenja. K izboljšanju njegovega z ...
V času pred dnevom mrtvih, ko obiskujemo grobove svojcev in prijateljev, se svoje minljivosti bolj zavemo. Naš čas je omejen, v dnevih neprestanega hitenja pa nam smisel in bistvo našega bivanja pogostokrat uideta. Kdor je prisostvoval umirajočemu ve, da se takrat čas za trenutek ustavi in pomembne so drobne, skromne stvari – topel pogled, iskrena beseda ali nežen stisk roke. Vse tisto, kar nam je v vsakodnevni naglici prevečkrat nepomembno… V Ljubljano je na Univerzitetni rehabilitacijski center Soča prispelo devet otrok iz Gaze. Gre že za 12 skupino otrok (skupaj 109 otrok in 30 terapevtov), ki jim pomaga fundacija Danila Turka s projektom Pustimo jim sanje. Hudim vojnim poškodbam prepogosto sledijo amputacije, otroci, ki dobijo primerne proteze in rehabilitacijo, imajo mnogo več možnosti, da po travmatskih dogodkih zopet ujamejo vsaj delček svojih sanj. Čeprav onkološke bolezni s sodobnimi načini zdravljenja pogosto lahko pozdravijo ali zazdravijo, da postanejo dobro obvladljive kronične bolezni, je diagnoza rak še vedno velik tabu. Da bolezen poleg napornega zdravljenja in včasih slabega zaključka, prinese v življenje posameznika in njegovih svojcev tudi kaj dobrega, je osrednje sporočilo nacionalne kampanje Najboljša novica. Združenje bolnikov z limfomom in levkemijo želi s kampanjo osveščati o simptomih krvnih rakov, saj je izid zgodaj odkrite bolezni boljši. V Sloveniji hitro narašča število aktivnega prebivalstva, ki ni zaposleno za določen ali nedoločen čas, temveč za delodajalca delajo kot samostojni podjetniki. Tako se delodajalci elegantno izognejo vsakršni odgovornosti do svojih zaposlenih, saj samostojne podjetnike delovno-pravna zakonodaja v bistvu sploh ne ščiti, nimajo zagotovljene minimalnega zaslužka, prav tako pa tudi ne maksimalno predpisano število delovnih ur. Tako se lahko zgodi, da kot v našem primeru prodajalci v trafikah Delo prodaje, delajo po cele dneve in s tem kar zaslužijo ne morejo preživeti. Sedmo leto že luksuzen BMW na stroš ...
Po dveh letih se v Slovenijo vrača misijonar Peter Opeka, ki desetletja na Madagaskarju mlade vleče dobesedno s smetišč. S človekom, ki je navdih za marsikoga tudi v Sloveniji, bomo preživeli dan, ki ga bomo zaključili z njegovim nagovorom v nabiti Hali Tivoli. Na Bizeljskem so spomladi ostali brez elektrike. Nič posebnega, če ne bi zaradi napake na transformatorju celi ulici pregorele električne naprave, od televizijskih aparatov in računalnikov do peči za centralno ogrevanje. Oškodovanci so škodo prijavili, vendar pa je zavarovalnica vsem zavrnila izplačilo, saj se sklicuje na udar strele, ki pa ga tistega dne ni bilo. Sredi junija smo vam v Tedniku predstavili akcijo Zavrtimo Slovenijo. Skupina invalidov paraplegikov je v vročih poletnih dneh v različnih slovenskih mestih predstavljala ročno kolesarstvo in spodbujala invalide h gibanju. Cilj akcije je bil zbrati toliko denarja, da bi ročno kolo podarili URI Soča, kjer bi se s tovrstnim športom spoznali vsi, ki so iz tega ali onega razloga pristali na vozičku. Pretekli torek so namen akcije Zavrtimo Slovenijo tudi uresničili… VDC Tončke Hočevar združuje uporabnike z motnjami v duševnem razvoju. Pomembno je, da se posamezniki, kolikor je le mogoče, integrirajo v običajno okolje. Delo vsekakor je eno pomembnejših področij, kjer se posameznik afirmira. Tudi uporabniki VDC Tončke Hočevar, ki se delovno usposabljajo v trgovinah Bauhaus. V Savinjski dolini je do nedavnega delovalo podjetje Pegy dom, katerega lastnica je bila domačinka, poročena z romunskim državljanom. Skupaj sta prodajala hiše na ključ. Izkazalo se je, da je podjetje od strank dobilo denar, od 50-90 tisoč evrov, nato pa naročila nista izvršila. Denar je izginil neznano kam, podjetje je zdaj v stečaju in ogoljufani nimajo možnosti dobiti denarja nazaj. Dodatek zgodbe je, da je večini opeharjenih posojila uredil njen brat, ki je direktor ene od poslovalnic v Celju, v nekaterih primerih je, ko so stranke prišle poizvedovat za posojilo je celo on predlaga ...
Draga svetovalna pogodba za 765.000 evrov, ki jo je NLB sklenila z nekdanjim predsednikom komisije za preprečevanje korupcije - Dragom Kosom - buri duhove, saj je znesek za naše razmere visok. Prav te dni vlada odloča o razrešitvi predsednika upravnega odbora slabe banke Larsa Nyberga in morebitnih drugih spremembah v vodstvu DUTB zaradi domnevno previsokih zneskov, ki so si jih izplačevali za svoje delo, prav tako pa so porabili vrtoglave zneske za svetovalne pogodbe. Je zavel nov veter glede fiskalne odgovornosti ali pa so postali glavni povzročitelji bančne luknje in nasedlih kreditov živčni in želijo preprečiti, da bi jim kdo brskal po nasedlih kreditnih mapah? Ljubljanska drama je v sodelovanju s Festivalom Ljubljana na oder Križank postavila dramo Faust v režiji Tomaža Pandurja. Že pred premiero pa so v javnost pricurljala namigovanja, da naj bi v Drami samo za čevlje igralcev v predstavi porabili velike vsote denarja. V Tedniku smo raziskali koliko so v drami dejansko porabili za Faustove čevlje ter koliko denarja imajo dejansko na voljo v gledališčih za posamezno predstavo. 10. oktobra obeležujemo dan duševnega zdravja. Pogostokrat pozabljamo, da lahko duševna bolezen doleti vsakogar od nas. Ne izbira po spolu, izobrazbi, starosti. In ko se pojavi, sveta ne zamaje le tistemu, ki je zbolel, pač pa tudi njegovim svojcem, ki se, morda še pogosteje kot oboleli, srečujejo s stigmo družbe zaradi duševnih bolezni. Bolnikov z duševno boleznijo se ljudje še vedno bojimo in se jim izogibamo. Za tedniško kamero sta spregovorili dve sogovornici, ki se s stigmatizacijo družbe zaradi duševne bolezni svojca bojujeta že četrt stoletja. Drugačnost ni več tabu in razvite države si že dolgo prizadevajo, da bi drugačne spravili izza zidov ustanov, kamor so jih včasih zapirali. V Sloveniji 945 ljudi, starih med 18 in 65 let, še vedno biva v domovih za ostarele. Tam živijo zato, ker ne morejo živeti sami, ker so - kot smo jim navajeni reči - invalidi. Sami poudarjajo, da niso i ...
Da se na otroški srčni kirurgiji, mladi pacienti in njihovi starši ne počutijo varno, da so nekateri zdravniki nedostopni, enkrat je bilo rečeno, da je varen slovenski program, drugič, je bilo potrebno na operacijo v tujino. Razklani so bili starši in razklana je bila strokovna javnost. Zdravje malih pacientov pa je viselo na nitki. Zato je Poročilo mednarodne strokovne komisije, močno odjeknilo. Odprle so se boleče rane. Kaj zdaj? Je končno čas za spremembe ali bo vodstvo UKC še vedno trdilo, da je program varen. Tokrat so spregovorili starši. Naše avtoceste so vsako leto bolj polne tovornjakov. Na naših cestah vse več romunskih, bolgarskih in madžarskih tovornih vozil, zadnje čase pa tudi vse več ukrajinskih. Ker je takšno število tovornih vozil težko nadzorovati, se morda lahko upravičeno sprašujemo kako varni smo skupaj z njimi na naših cestah, kako tehnično ustrezna so njihova vozila in kakšni so delovni pogoji teh voznikov. Če je stanje takšno kot opozarjajo naši sindikati, potem imamo vse razloge za zaskrbljenost. Pred časom je je bilo veliko govora o dvojnem obdavčevanju slovenskih državljanov, ki delajo v Avstriji, živijo pa v Sloveniji. Še precej hujše in mnogo bolj nelogične so težave ljudi, ki so se odselili v tujino in si tam poiskali delo, slovenski dacarji pa od njih še vedno zahtevajo plačilo dohodnine. Rajko Hrvat je v začetku septembra v Franciji postal svetovni podprvak v veslanju v disciplini lahki enojec in je letos je naš najuspešnejši veslač. Vendar pa je Rajko pred leti skoraj obupal. Imel je težave z učenjem, komaj končal osnovno šolo in opustil srednjo. S pomočjo projektnega učenja mladih, tako imenovanega puma, pa je celo diplomiral in se začel ukvarjati s športom. V Sopotnici, nekaj kilometrov stran od Škofje Loke, prebivajo in se zdravijo zasvojene matere z majhnimi otroki. To je edina terapevtska skupnost za zasvojene starše in njihove otroke pri nas. Nekatere matere so drogo poskusile že v otroštvu in se drogirale tudi v nosečnost ...
Najbolj veseli so rib, pripovedujejo na Slovenski filantropiji, kamor se na najverjetneje edini topli obrok dneva vsak dan opravi 15 ljudi. S projektom ne želijo prehraniti le lačnih ljudi, temveč preprečiti, da bi perverzna količina viškov hrane končala v smeteh. Zanimivo, v parlamentarni restavraciji pa viškov hrane ni. Kljub temu, da so, najbrž tudi zaradi zgražanja javnosti, cene kosil dvignili, lahko tam še vedno dobro in poceni jeste. Govejo juho z rezanci denimo za največ 60 centov. Kurilna sezona je pred vrati, čas, da naše dimnike pred zimo preveri dimnikar. Zadnje desetletje dimnikarji niso več samo čistilci dimnikov, pač pa imajo v naši kurilnici vedno več opravkov, pa naj nam je to všeč ali ne. Najmanj pa nam je na koncu všeč račun, ki ga za opravljeno delo izstavi dimnikar. S prvim januarjem pa prihaja novi zakon o dimnikarjih. Glede ureditve se krešejo mnenja, koncesionarji, ki s tem dobro služijo, bi si želeli obstoječe stanje podaljšati, uporabniki pa imajo molzenja dimnikarjev odločno dovolj. Naslednja zgodba, je zgodba mnogih v naši državi, poštenih ljudi, ki pa so jih izguba službe in bolezen pripeljali na rob in ne vedo, kako bodo preživeli jutri. Družina z otrokom s posebnimi potrebami, kjer sta oba starša izgubila službo, ne ve ali jim bo banka zaplenila edino kar jim je še ostalo - streho nad glavo. Kar ne obstaja, ustvarimo! Tako pravijo »odštekani« profesor fizike Rok Capuder in dijaki, ki v okviru Zavoda 404 ustvarjajo prave pravcate tehnične mojstrovine. Dijaki štirih gimnazij bodo v Tedniku predstavili svoje projekte: brezpilotno letalo, cepelin, robota in podmornico. Ob njih so se postopoma naučili tehničnih veščin, programiranja in pa – kar je morda celo najbolj pomembno – sodelovanja. Milena Zupančič je legendarna slovenska igralka, prejemnica najbolj prestižnih nagrad, med drugim je tudi prejemnica Borštnikovega prstane in Prešernove nagrade, pred nekaj meseci pa je prejela tudi prestižno evropsko nagrado Igralka Evrope. Z igra ...
Po precej dragi prenovi voznega parka naše vlade, ki so si nabavili ene najbolj luksuznih avtomobilov za skoraj pol milijona evrov, smo se odpravili pogledati s kakšnim voznim parkom razpolagajo policisti in patronažne sestre. Se še spomnite nesebične pomoči gasilcev, ki so v predlanskem žledu reševali Slovenijo pred totalnim kolapsom? Večina je prihajala iz prostovoljnih gasilskih društev. A ne le gasilci, v Sloveniji je uradno okoli 48.000, neuradno pa vsaj 180.000 prostovoljcev. Na spletnem portalu prostovoljstvo.org svoje prostovoljske dejavnosti predstavlja kar 1300 organizacij, tam lahko poiščete pomoč, ali ponudite svojo roko dobre volje. Kako je živeti z zavedanjem, da je vsak dan lahko tvoj zadnji? Tudi o tem je pred tedniško kamero spregovoril Simon Petrovčič, bolnik z redkim sindromom, ki poleg drugih organov nevarno prizadene tudi srce. Čeprav huda, ga je bolezen naučila tudi optimizma in mu vlila moči, kakršne večina izmed nas nima.
Dve sestri na vrtiljaku, ki ga je zavrtela usoda. Ena, osamljena a ekonomsko dobro stoječa mati samohranilka in moški brez moralnega kompasa a s črnim pasom iz karateja. Pretresljiva izpoved o alkoholizmu in napadih tesnobe in panike. Zakona narave "vsaka akcija ima svojo reakcijo" v človeški duši. Od propada Vegrada in ostalih velikih gradbenih podjetij, so nas spremljale slike gradbenih delavcev, ki so ostali brez plač in brez plačanih socialnih prispevkov. Potem se je ta zgodba tem istim gradbenim delavcem zgodila še večkrat, proč od medijskih žarometov in pogosto na tujih gradbiščih v celo tako urejenih državah kot je Nemčija. “Mi vsi smo nevidni delavci,” je bil takrat slogan aktivistov in podpornikov opeharjenih migrantskih delavcev. Vse več je, poleg migrantskih delavcev, tudi Slovencev, ki so jih za plačilo na tujem opeharila slovenska podjetja. Pristojne institucije pa še vedno ne naredijo ničesar, da bi se takšna groba kratenja delavskih pravic ustavila, da bi se prekinila pot v suženjstvo. Neredko se oglasijo posamezniki, ki so nezadovoljni z oskrbo svojcev v domovih za starejše, a le redki upajo pred kamero. Agim Brizani, ki ima očeta v Domu starejših občanov Ljubljana Moste Polje, pa pravi, da se bo za dostojanstvo svojega očeta boril do konca. Oče je namreč v domu v manj kot pol leta dobil hude preležanine, kljub jasno izraženim verskim zadržkom naj bi očeta hranili s svinjskim mesom, pripovedujeta njegova sin in hči, ki sta nezadovoljna tudi z odnosom zaposlenih do družine. V domu vse očitke zavračajo. Vsako leto septembra se pogovarjamo o učbenikih, njihovih cenah, učbeniških skladih, sporih med založniki in državo – bolj poredko pa spregovorimo o vsebini učbenikov. Pa bi morali. S Tedniško ekipo smo zato pokukali v učbenike in ugotavljali, česa vsega se morajo učiti otroci. Ali so glave naših učencev res prenatrpane z neuporabnimi podatki? Bi jih morali namesto kopice podatkov učiti razmišljati? So zato slovenski osnovnošolci, če verjamemo ra ...
Slovenija se bo morala že v tednu dni srečati z valom beguncev, ki prihaja iz Grčije in Makedonije v severne dele EU. Obupani, lačni in utrujeni prihajajo v upanju na boljšo prihodnost. Zidovi na Madžarskem, specialne policijske enote v Makedoniji in protesti v Italiji pa so realnost, ki jih pričaka. Odšli smo v begunske centre v Italiji, saj nas je zanimalo, kdo so ljudje in kaj jih je napeljalo, da so zgolj z nekaj vrečkami zapustili svoj dom. Skoraj 174 000 osnovnošolcev bo 1. septembra spet sedlo v šolske klopi in začelo novo šolsko leto. Starši ga s strahom pričakajo tudi zato, ker so stroški šolanja otrok visoki. Vse več jih je, ki svojemu šolarju ne morejo več zagotoviti obroka šolske prehrane. Kar 55 odstotkov osnovnošolcev je bilo lani zaradi socialnega statusa upravičenih do subvencionirane malice, 10 odstotkov do subvencioniranega kosila. Tragične zgodbe družin z roba, zgodbe o 50 000 lačnih šolarjih in 15% državljanov, ki živijo pod pragom revščine, pa že predolgo k zbiranju sredstev in pomoči spodbujajo le posameznike, sočutne ljudi, medtem ko čakamo, da se bo končno zganil sistem. V zadnjem času so mediji veliko poročali o Severni Koreji, tako zaradi gostovanja slovenske skupine Laibach kot tudi vnovičnih napetosti na tamkajšnjem polotoku. Sicer pa so informacije iz te države skope in redke. Poleg propagandnih, včasih pricurljajo tudi tiste srhljive, od ljudi, ki jim je uspelo pobegniti in so doživeli njen pekel. V zadnjih letih je vanjo omogočen tudi turistični vstop, a so taki obiski strogo vodeni in le redki uspejo pokukati izza začrtanih in vodenih poti po Pjong Jangu. Država, v kateri vojska in veliki vodja Kim Jong Un ničesar ne prepuščajo naključju. Vse več slovenskih podjetnikov se odloča za izselitev v Avstrijo in poslovanje čez mejo. Podjetniško okolje naj bi bilo tam neprimerljivo s Slovenijo, in čeprav pri davkih ni bistvenih razlik, pa država podjetnike spodbuja, namesto, da bi jih na vsakem koraku omejevala, pripovedujejo tisti, ki so ta ...
V ponedeljek, 24.8., bo na sporedu še zadnja od štirih tedniških oddaj, v kateri smo zbrali najbolj odmevne in gledane prispevke minule sezone. V Tedniku smo kar nekajkrat opozorili na dejstvo, da med nami živijo tudi otroci, ki so lačni. Ena od teh zgodb je Milana Jakopoviča spodbudila, da je ustanovil dobrodelno društvo Petka za nasmeh in v treh letih pridobil veliko podpornikov. V deželi, kjer četrtina prebivalstva živi od denarne socialne podpore, so ljudske kuhinje postale pomemben vir preživetja, kot boste videli v drugi današnji zgodbi. Najprej pa o slovenski minimalni plači, za katero nam iz Evrope sporočajo, da je glede na povprečno plačo previsoka.Kako s šeststo štirimi evri minimalca preživeti, gospodov, ki žive v nekem drugem svetu, seveda ne zanima. Skoraj 50 tisoč naših sodržavljanov bi jim v en glas zatrdilo, da se ne da. Da so kljub poštenemu delu obsojeni na revščino. Da je v naši akademski sferi nekaj hudo narobe, o tem smo spregovorili tudi v tedniških zgodbah. Razkrili smo denimo pisanje diplomskih in magistrskih nalog po naročilu. Plačaš in dobiš. In razkrivali smo, kako nekateri privilegiranci na eni strani poleg svoje plače služijo bajne honorarje, medtem ko množica entuziastov opravlja znanstveno raziskovalno delo brez plačila. Obe zgodbi sta nastali ob znanih aferah, ki sta odnesli ministrico za izobraževanje in preprečili predlagani kandidatki, da bi to postala. Slovenski zimski športniki so minulo sezono spet blesteli in nas navduševali.A ima svetla plat medalje tudi svojo temnejšo. Da je alpsko smučanje v globoki krizi, trdijo poznavalci. In da, če seveda odštejemo Tino, tako slabih rezultatov že dolgo ni bilo. Črnogledi pa dodajajo, da dobrih tudi dolgo ne bo več.
Pred vami izbor zgodb minule sezone. Žal jih je kar nekaj krojilo vreme. Naravne ujme so spet uničevale imetje ljudi. In spraševali smo se: Mar bo res po vsakem malo večjem deževju pol Slovenije pod vodo? Obupani in nemočni so bili pred vodno stihijo prebivalci v pokrajini ob Muri, kjer je obilno oktobrsko deževje povzročilo pravo katastrofo. Narasle vode so v Posavju in na Dolenjskem uničevale vse pred sabo. Nove poplave so spravljale ljudi v obup, saj so sproti odnašale tisto, kar jim je z veliko truda uspelo popraviti po zadnji ujmi. Obiskali smo Gorenjo vas - Poljane, kjer so se v kratkem času nad ljudi zgrnili žled, potem poplave in nazadnje še številni zemeljski plazovi. Pa zgodba o tem, kako naša finančna uprava učinkovito izterjuje dolgove malega človeka. Marsikdo, ki je v zadnjem času pozabil plačati kakšno položnico, po navadi za prav smešno nizke zneske, pa tega niti vedel ni, davkariji ne bo ubežal. Po hitrem postopku ga čaka izvršba. In to, ne da bi pred tem dobil opomin. Davkarija jih namreč ni dolžna pošiljati in vam lahko vsak dolg nad 10 evrov preprosto rubi - brez opozorila. Zgodb o tem, kaj se dogaja slovenskim upokojencem, kar ne zmanjka. Eno nam je pripovedoval kmet, ki je po dobrih 41 letih dela na kmetiji in vplačevanja v ZPIZ-ovo blagajno prejel odmero pokojnine 200 evrov in 96 centov. Njegova pokojnina za polno delovno in starostno dobo je nižja, kot bi bila socialna pomoč, ki znaša 269 evrov. Za konec pa še zgodba, ki je nastala po letošnjem smučarskem prazniku v Planici. Takrat se je, kot se dobro spominjamo, našemu šampionu Petru Prevcu iz rok izmuznil veliki kristalni globus. Nekateri so celo zamerili Juriju Tepešu, ker je s sanjskim poletom premagal reprezentančnega kolega, ampak večina je vendarle menila, da je v Planici zmagal šport. In kaj je pravzaprav bistvo športa: zmaga, kolegialnost, poštenje? Je zmagoslavje lahko enako sladko, če športniku do prvega mesta pomaga nekdo drug, smo se ob tem spraševali. ...
Pred vami so zgodbe, s katerimi smo v minuli sezoni opozarjali, denimo, na to, kako pri nas pogosto kratijo pravice državljanov. Kakšne stiske in krivice človeka pripeljejo do tega, da se odloči za skrajni ukrep - za gladovanje kot boj, za dosego svoje pravice Videli boste zgodbo o tem, kako so samo v enem letu z odobritvijo ministrstva za delo in sodišč odpustili že 330 invalidov. Od leta 2006 pa že skoraj 5500. Zakaj se slovenski upokojenci počutijo kot drugorazredni državljani. Če namreč izkoristijo pravico do dela, jim država preprosto vzame pravico do pokojnine. Tak je zakon, ki so ga sprejeli predstavniki ljudstva. Okoli 100 upokojencev je v zadnjem času že prejelo odločbo, da morajo državi vrniti pokojnino. Nove in nove odločbe pa so še na poti. V Sloveniji je vse več praznih stanovanj ... in vse številnejše so družine, ki so ostale brez strehe nad glavo. Tudi brezdomci, ljudje, ki živijo na ulici, so postali del našega vsakdana. Spoznali boste 71-letnega Enza - brezdomca iz Pirana, ki že več kot dvajset let živi v baraki iz polivinila. Takšno življenje si je izbral sam. Vse več Slovencev, ki se danes soočajo z negotovostjo, ali bodo sploh preživeli, pa ostane brez strehe nad glavo po sili razmer.Scenarij je znan: ko ni denarja za preživetje, ostanejo neplačane položnice, sledijo odklopi in na koncu tudi deložacije. Za konec pa zgodba o ljudeh, ki živijo svoje življenje sami in osamljeni. In ko tihe, temne nočne ure zbudijo delček podzavesti, ki ga dnevno vrvenje drži na kratkih vajetih, jim dela družbo nočni program Radia Slovenija. Mojca Blažej Cirej usode svojih poslušalcev spremlja že leta. In ve, koliko odtehta, ko v gluhi noči dvigneš telefon in lahko z nekom deliš njegovo breme.
Neveljaven email naslov
