Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica in urednica Tednika je Jelena Aščić.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica in urednica Tednika je Jelena Aščić.
V poletnih oddajah bomo preteklost iz televizijske oddaje Kalejdoskop poiskali v sedanjosti. Arhivski posnetki imajo vsekakor poseben čar, so pa tudi izjemno pomembni za narodno zavest, za zgodovino. Tako se bomo zdaj vrnili v Podkoren pred skoraj 60 leti, ko je nastal tale zapis o Razingerjevi hiši.
Kakšen je bil Podkoren leta 1966 na posnetkih Draga Kocjančiča? Septembra leta 1966 je Televizija Slovenija v oddaji Kaleidokop objavila prispevek o Razingerjevi hiši v Podkorenu.
Pred meseci smo v Tedniku raziskovali, zakaj je v slovenskih zaporih zaprtih in priprtih največ ljudi od osamosvojitve in zakaj je skoraj polovica od njih tujcev. Predvsem zato, ker so leta 2020 - da bi omejili tihotapljenje ljudi - za taka dejanja drastično zvišali kazni; zdaj so primerljive s kaznimi za uboj. Poglejmo odlomek iz aprilske oddaje.
Je dosmrtni zapor enako nečloveški ukrep kot smrtna kazen? Konec marca je vrhovno sodišče prvič določilo pravnomočno kazen dosmrtnega zapora za trojni umor, storjen pred očmi majhnega otroka. Sogovorniki novinarja Boštjana Fabjana opozarjajo, da so leta 2008 to kazen v Sloveniji uvedli bolj kot ne brez strokovnih argumentov. Strokovnjaki opozarjajo na negativne posledice dosmrtnega zapora in tudi drugih dolgotrajnih zapornih kazni.
Svetovno znani kanadsko-madžarski zdravnik, psihoterapevt in pisatelj Gabor Mate o zdravljenju posledic travme, odvisnostih in o tem, kako vzgajati otroke.
Pogovor z novinarko Sašo Banjanac Lubej: kako je pripravljati prispevke, s katerimi novinar vstopa v intimo sogovornikov? O dolgi ljubezni in predsodkih do žensk brez otrok. In o tem, zakaj so pomembni pogovori z misleci današnjega časa?
Lani je bilo sklenjenih 6388 zakonskih zvez, med njimi je bilo 77 istospolnih, razvezalo pa se je 2165 parov. V primerjavi z letom prej se je število sklenitev zakonskih zvez zmanjšalo za šest odstotkov, razvez pa je bilo za odstotek več. Najpogosteje so poročni zvonovi zvonili ob sobotah in septembra. Največ prstanov je bilo nadetih v Podravju, najmanj na Goriškem. Mi pa smo se pogovarjali z dvema paroma - pri enem ljubezen traja 35 in pri drugem 50 let. Saša Banjanac Lubej.
Nezakonita prodaja psov je eden izmed najbolj dobičkonosnih poslov v Evropi. Tudi slovenska zavetišča so polna zaradi uvoženih psov, predvsem z Balkanskega polotoka. Pripeljejo jih posamezniki, ki se jim živali smilijo, ali pa različna društva - nekatera z dobrimi nameni, drugim pa gre pod krinko reševanja psov zgolj za zaslužek. Strokovnjaki opozarjajo, da ulični psi iz Bosne in Srbije lahko prenašajo bolezni, ki so v Sloveniji že zamejene, njihova oskrba in prevzgoja pa sta težki in dragi. Anka Pirš.
Skoraj dve leti in pol že traja ruska agresija v Ukrajini. Rezultat pa: desetitsoče mrtvih na obeh straneh in še več ranjenih ter porušena država, ki bo tudi po koncu vojne potrebovala zelo veliko časa, da se spet postavi na noge. Slovenija Ukrajini pomaga na različne načine - humanitarno, razvojno in vojaško. Po pomoči tej državi smo v svetovnem vrhu glede na število prebivalcev. Konec junija je bila v Ukrajini na uradnem obisku predsednica države Nataša Pirc Musar. Spremljala sta jo snemalec Sebastijan Ajdišek in novinar Gregor Drnovšek, ki sta posnela tudi presunljive zgodbe ljudi, zaznamovanih z vojnimi grozotami.
Za konec še ena optimistična zgodba družine, ki ste ji pomagali v humanitarni akciji Tednika in Zveze prijateljev mladine Slovenije. Amadeju Sorčanu iz Šentjurja ste omogočili, da se kljub cerebralni paralizi lahko samostojno giblje po domači hiši. Ob prvem obisku ekipe Tednika je bil Amadej še otrok, danes je simpatičen najstnik, ki že načrtuje svojo prihodnost. Aleksandra Dežman.
Med vrhunci tega športno nabitega poletja bodo prav gotovo olimpijske igre v Parizu, ki se bodo začele 26. julija. Da bi se jih lahko udeležili, so morali vsi športniki podpisati obrazec, ki pa za nekatere predstavlja kratenje človekovih pravic. Najbolj razburja člen, s katerim naj bi bili prisiljeni v genetske analize. Slovenski olimpijski komite in slovenska organizacija za boj proti nedovoljenim substancam vse očitke zavračata, češ da gre za »komunikacijski šum«. Kaj o vsem tem meni nekdanja vrhunska atletinja Marija Šestak v zgodbi Saše Banjanac Lubej.
"Odločanje o rojstvih otrok je svobodno." Ta pravica je pri nas letos stara 50 let. Kot prva država na svetu jo je v svojo ustavo leta 1974 vpisala SFRJ; leta 1991 pa so vpis tega člena v slovensko ustavo dosegle predvsem ženske organizacije z demonstracijami pred skupščino. 55. člen kljub neenotnosti pravnikov družba v večini razume kot pravico do splava, ki pa ni več samoumevna. Na to opozarja tudi vseevropska kampanja Moj glas, moja odločitev. Vita Vlašič.
11. julija zaznamujemo dan spomina na več kot osem tisoč pobitih Bošnjakov v Srebrenici. Generalna skupščina je 23. maja sprejela resolucijo, s katero je ta dan razglasila za dan žalovanja in spomina na genocid. Nirha Efenedić je grozote vojne doživela kot najstnica, med ubitimi v Srebrenici sta bila tudi njen oče in19-letni brat. Z njo smo se pogovarjali ob predstavitvi njene knjige v Ljubljani. Jelena Aščić.
Zanimanje mladih za politiko je bilo še pred nekaj leti izjemno nizko. V zadnji raziskavi MLADINA 2020 pa so ugotovili, da se mladi politično prebujajo in aktivirajo. Po letošnjih podatkih pa že okoli 75 odstotkov mladih izkazuje zanimanje za politiko. In tisto, kar je še posebej zanimivo - mladi moški se močno nagibajo k desni politični ideologiji in vrednotam. Tradicionalni model moškosti pa je pristal na zgodovinski preizkušnji. Jasna Krljić Vreg.
Odlomek iz pogovora z Manco Košir.
Pogovor z novinarko Aleksandro Dežman: o zadnji predstavi v stari Drami pred prenovo, pravicah invalidov in Manci Košir.
V začetku junija je bila na odru SNG Drama Ljubljana odigrana še zadnja predstava, preden bodo čudovito, a dotrajano poslopje po dolgih letih napovedi končno temeljito prenovili. Stavba današnje Drame je bila zgrajena leta 1911 in za njenimi zidovi so vsaj del svojega življenja ustvarjala skorajda vsa velika imena slovenskega gledališča. Novinarka Aleksandra Dežman se je tik pred slovesom od Drame, kakršno smo poznali, podala v zakulisje, med ljudi, ki so zadnja desetletja živeli s tem gledališčem.
Odlomek iz oktobrskega prispevka Boštjana Fabjana o upravljanju z vremenom.
Neveljaven email naslov
