Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred vami so zgodbe, s katerimi smo v minuli sezoni opozarjali, denimo, na to, kako pri nas pogosto kratijo pravice državljanov. Kakšne stiske in krivice človeka pripeljejo do tega, da se odloči za skrajni ukrep - za gladovanje kot boj, za dosego svoje pravice Videli boste zgodbo o tem, kako so samo v enem letu z odobritvijo ministrstva za delo in sodišč odpustili že 330 invalidov. Od leta 2006 pa že skoraj 5500. Zakaj se slovenski upokojenci počutijo kot drugorazredni državljani. Če namreč izkoristijo pravico do dela, jim država preprosto vzame pravico do pokojnine. Tak je zakon, ki so ga sprejeli predstavniki ljudstva. Okoli 100 upokojencev je v zadnjem času že prejelo odločbo, da morajo državi vrniti pokojnino. Nove in nove odločbe pa so še na poti. V Sloveniji je vse več praznih stanovanj ... in vse številnejše so družine, ki so ostale brez strehe nad glavo. Tudi brezdomci, ljudje, ki živijo na ulici, so postali del našega vsakdana. Spoznali boste 71-letnega Enza - brezdomca iz Pirana, ki že več kot dvajset let živi v baraki iz polivinila. Takšno življenje si je izbral sam. Vse več Slovencev, ki se danes soočajo z negotovostjo, ali bodo sploh preživeli, pa ostane brez strehe nad glavo po sili razmer.Scenarij je znan: ko ni denarja za preživetje, ostanejo neplačane položnice, sledijo odklopi in na koncu tudi deložacije. Za konec pa zgodba o ljudeh, ki živijo svoje življenje sami in osamljeni. In ko tihe, temne nočne ure zbudijo delček podzavesti, ki ga dnevno vrvenje drži na kratkih vajetih, jim dela družbo nočni program Radia Slovenija. Mojca Blažej Cirej usode svojih poslušalcev spremlja že leta. In ve, koliko odtehta, ko v gluhi noči dvigneš telefon in lahko z nekom deliš njegovo breme.
Poletne počitnice so. Udarja vročina - in ljudje so se ali pa se še bodo odpravili na počitnice, dopuste. Vsako leto jih je manj, ki zmorejo načrtovati in potovati na dopuste in vsako leto je tudi poletje bolj obremenjujoče za Zvezo prijateljev mladine Moste Polje. Na njihova vrata prihaja vse več ljudi, piše vse več revnih, kliče vse več obupanih..... Tudi v času dopustov.... A tistim, ki so se znašli v težavah, ne zagotavljajo samo denarne ali socialne pomoči, temveč jim poskušajo pomagati celostno: s pravno pomočjo, raznimi terapijami in, kar je najpomembnejše, s programi in tabori, ki omogočajo brezskrbne dneve in igro tudi otrokom iz socialno ogroženih družin. Včasih ljudje potrebujejo čisto malo, da začnejo povsem novo življenje. V času, ko ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve napoveduje odpis dolgov najbolj revnim, bomo predstavili primer dobre prakse. V Novem mestu je cela vrsta podjetij socialno ogroženi mami na poziv humanitarne organizacije odpisala dolgoletne obresti neplačanih položnic in stroške izterjave. Vsega tega se je namreč nabralo še enkrat toliko, kot je bilo prvotnega dolga, zato se je naša sogovornica ujela v začaran krog, iz katerega se ne bi mogla izkopati. Vrnitev v vrhunski šport po materinstvu, da ali ne? Predstavljamo tri zgodbe naših najuspešnejših športnic. Multipla skleroza je neozdravljiva, kronična bolezen osrednjega živčevja. V Sloveniji je več kot 2500 ljudi bolnikov z MS, najpogosteje zbolijo ljudje med 20-40im letom. Kar 70 odstotkov obolelih je žensk. Vzroka za nastanek bolezni ne poznamo. MS lahko prizadene zaznavo, gibanje in mišljenje. Z vsemi ovirami MS se že 23 let spopada Zoran Lorenčič. Pravi, da je z bolezen spremenila njegov pogled na svet. Na bolje. V Sloveniji imamo registriranih 31 različnih verskih skupnosti, več, kot polovica jih sodi med nove religijske in duhovne skupine. Sama registracija še ne pomeni kredibilnosti, pa vendar največ duhovnega znanja ponujajo različni samostojni podjetniki in zav ...
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje imajo glede zdravljenja v zdraviliščih zelo jasno in trdo postavljena pravila – zavrnejo približno četrtino bolnikov, ki jih na zdraviliško zdravljenje napotijo njihovi zdravniki, tudi specialisti. Menda ne gre za varčevanje, ampak strokovne razloge in spoštovanje predpisov. Mi pa se bomo ob pripovedi 90-odstotne invalidke, katere prošnjo so na Zavodu zavrnili, spraševali, ali so pristojni spet enkrat pozabili, da pred sabo nimajo številk ampak konkretne ljudi. Kaj bi storili, če se odpravite k zdravniku zaradi nadležnega suhega kašlja pa izveste, da imate eno naj hujših oblik raka? Metastaze po vseh vitalnih organih, pred vami je zgolj nekaj mesecev življenja. To se je zgodilo makedonski pediatrinji Suzani Sekuloski. Pri nas je bila terapija paliativne vrste. Torej nič zdravljenja le blaženje simptomov. Suzana je poiskala drugo mnenje in odpotovala na Kitajsko, na kliniko kjer se prepletata alternativna in uradna medicina. Čas počitnic je za marsikaterega študenta priložnost zaslužka, ki mu omogoči nadaljevanje študija. Februarja letos je nastopila nova ureditev študentskega dela, ki uvaja prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter uvaja minimalno postavko na uro. Za študente naj bi to predstavljalo neko dodatno varnost, za delodajalce pa se je študentska delovna sila rahlo podražila. Raziskovali smo kako je sprememba zakona vplivala na ponudbo in izvedbo študentskega dela. Da nam glasbenih talentov res ne manjka, redno dokazujejo tudi slovenski harmonikarji. Spoznali boste Nejca Pačnika, ki je nedavno postal absolutni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko. Svetovni prvenstvi v igranju na ta, predvsem v alpskem svetu popularni inštrument, sta sicer dve. Eno organizira avstrijska, drugo pa italijanska zveza. In pri takih tekmovanjih velja enako kot v športu: najprej moraš biti najboljši na vasi, pa v državi, šele potem lahko državo suvereno zastopaš na svetovnem prvenstvu. In tam se praviloma zgodi, da lask ...
Letos je začel veljati novi zakon o osebnem dopolnilnem delu. Tisti, ki so na ta način opravljali občasna dela že pred tem, pa so se s spremembami srečali ta mesec. A zdi se, da na tem področju vlada zmeda, saj na mnogih upravnih enotah, kljub usposabljanju, pogosto ne vedo, kako naj bi ta oblika dela sploh potekala in kaj naj svetujejo strankam. Tisti, ki osebno dopolnilno delo prijavljajo, pa imajo na novo ureditev kup pripomb. Preteklost pogosto vleče svoje korenine daleč v sedanjost, kot boste videli v naslednji zgodbi. V letih 1941 do 1945 so iz Slovenije izgnali in pregnali več kot 60 tisoč ljudi. Preživeli pa, 70 let po koncu 2. svetovne vojne opozarjajo, da še vedno niso dobili odškodnin. Nemčija je namreč poplačala manj kot 2 odstotka škode, odpisali so ji kopico dolgov. Svoje spomine na tiste čase so tokrat z ekipo Tednika delili člani manjšega združenja iz Kranja. Od Slovenije še vedno pričakujejo, da bo od Nemčije izterjala vojno škodo . Ljubljana se spreminja. Tudi nekoč marginalizirano območje Rakove Jelše počasi dobiva novo podobo. Lastniki hiše legalizirajo, v naselju gradijo kanalizacijo, območje se urbanizira. Še vedno pa za marsikaterega krajana Rakove Jelše ostaja težava velika oddaljenost do prvega avtobusnega postajališča. Tudi za 86 letno gospo Josipino Zupančič, za katero se zdi dober kilometer hoje do prvega avtobusa vsak dan daljši. In tako gospa vse težje opravi nujna pota K zdravniku ali v trgovino. Čeprav živi praktično v središču Ljubljane, je zanjo vse kar je blizu pravzaprav zelo daleč. Vsi vemo, da policisti opravljajo težko in odgovorno delo in da ni zagotovila, da se bodo z njega vrnili živi in zdravi.. Nedavno je policist pri opravljanju naloge spet izgubil življenje. Zato bomo danes v zgodbi, ki sledi, spoznali ljudi, ki so tvegali svoje življenje, da bi rešili življenje drugega. Noben zakon od policista ne more zahtevati, naj tvega svoje življenje, da bi rešil življenje nekoga drugega je dejal generalni direktor policije ...
790 evrov bruto, ali okoli 604 evre neto. Vsak mesec enako, ne glede na to, če zaposleni dela ponoči, v nedeljo, ob prazniku. Ne več in ne manj. Ožeti minimalec je evropski unikum v Evropi, saj dodatkov nikjer v EU ne vštevajo v minimalno plačo. Sindikalne centrale so zato po dvajsetih letih pripravile predlog spremembe zakona o minimalni plači, ki bi to diskriminacijo delavcev odpravil. S prvim septembrom začnejo z zbiranjem podpisov za vložitev zakona v parlamentarno proceduro. Usoda njihove pobude bo znana pozno jeseni. Medtem pa okoli 36 tisoč delavcev čakajo dopusti, ki jih bodo mnogi preživeli doma, nakup šolskih potrebščin in životarjenje iz meseca v mesec. Zadnje mesece pristojni beležijo porast enega hujših prometnih prekrškov - vožnje v nasprotni smeri po avtocesti. Pogostokrat ga zagrešijo starejši vozniki, ki svoje napake dolgo ne opazijo, z vožnjo z nezmanjšano hitrostjo pa ogrožajo nasproti vozeče. V sredini maja je 78-letnik prevozil kar 11 kilometrov v napačno smer, potem pa trčil v tri vozila, smrtnih žrtev tokrat na srečo ni bilo. V naslednjem prispevku boste spoznali 20-letno Tino Sajovic iz Ljubljane. Ima nevrofibromatozo in zato številne tumorje po obrazu. Zato jo septembra v Londonu spet čaka zahtevna, okoli sedem ur dolga operacija. Pri okrevanju bi ji še kako prav prišla podpora njene družine, a zdravstvena zavarovalnica za spremljevalca plača le pot. Stroški enomesečnega bivanja v Veliki Britaniji pa so na ramenih Tinine družine. Vse več slovenskih podjetnikov se odloča za izselitev v Avstrijo in poslovanje čez mejo. Podjetniško okolje naj bi bilo tam neprimerljivo s Slovenijo, in čeprav pri davkih ni bistvenih razlik, pa država podjetnike spodbuja, namesto, da bi jih na vsakem koraku omejevala, pripovedujejo tisti, ki so ta tvegani korak naredili. Med najbolj znanimi podjetniki, ki so se izselili v Avstrijo je izdelovalec harmonik Rutar. Da je duhovnost lahko draga reč smo že govorili, a največkrat so prej verniki in kasneje upniki svoje ...
Maja je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih nekaj več kot 118 tisoč brezposelnih. Po drugi strani je na zavodu danes razpisanih samo 1231 prostih delovnih mest. Torej je - če se nekoliko poigramo s številkami - v povprečju na eno delovno mesto kar 95 brezposelnih. Kako se torej lotiti pisanja prošnje za zaposlitev, da bo v množici opažena in da bi morda le prišli do tako težko želenega dela. O tem z mlado iskalko zaposlitve, delodajalci in tistimi vmes: zavodom za zaposlovanje ter agencijo za upravljanje s človeškimi viri. Petletna Tija se je rodila dva meseca in pol prezgodaj. Zdravniki so ji postavili diagnozo Di Georgeovega sindroma z zelo hudo okvaro srca in pljuč. Napovedali so ji samo nekaj ur življenja. Na srečo ni bilo tako. S pomočjo raznih terapij je lani vendarle shodila, vendar pa je kmalu zatem doživela srčni zastoj. Vrnila se je na stanje šestmesečnega otroka. Da bi lahko še naprej napredovala, potrebuje številne terapije. Štiričlanski družini pa denarja primanjkuje. Poleg matere, ki je pustila službo, da bi lahko skrbela za bolno deklico, je namreč v zadnjem času brez službe tudi oče. Konec leta 2007 je Slovenija vstopila v schengensko območje. Takrat so padle meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, ostala je le južna meja s Hrvaško. Danes, ko prestopimo meje naše države, tega pogosto niti opazimo ne, če nam v oči ne pade kateri od samevajočih mejnih objektov. Velika večina namreč že osmo leto propada in le redki so tisti, ki so dobili nove vsebine. Urban Reiter je 12 letni deček iz Koroške, ki so ga odkrili veliki tuji kitarski mojstri. Pravijo, da se v njem najbrž razvija eden najboljših kitaristov sveta. Drago Gajo, lastnik edinega džezovskega kluba v Ljubljani, ki je domoval v Beethovnovi ulici, išče nov prostor. Odkar se je zaradi privatizacijskih mahinacij moral izseliti, minevajo že štiri leta. Klub zdaj obratuje zgolj šest mesecev na vrtu hiše Društva slovenskih pisateljev, lastnik pa vsako leto za najemnino odšteje 16.000 evrov, kar j ...
V Postojni so prejšnji teden odprli ljudsko kuhinjo Moja kuhinja. Stotine Postojnčanov bodo lahko le tako prišli do toplega obroka. Bil je skrajni čas. V deželi, kjer četrtina prebivalstva živi od denarne socialne podpore so ljudske kuhinje postale pomemben vir preživetja. V vsaki občini se znajdejo drugače, mi smo odšli na kosilo v ljubljansko Pod streh'co, kjer gre denar za tople obroke od ljudi za ljudi. V Sloveniji je bilo lani uradno zabeleženih 685 deložacij, to sta dve deložaciji dnevno. Koliko od tega jih je bilo zaradi denacionalizacije, ni podatkov…. Družino Duh iz Haloz so zaradi denacionalizacije deložirali iz hiše kjer so živeli več kot 40 let, po dolgih letih pravdanja po sodiščih pa so zdaj izvedeli tudi to, da denarja, ki so ga vložili v nepremičnino, misleč, da bodo v njej ostali od konca življenja, ne bodo dobili nazaj. Tako je sadove njihovega dela požel avstrijski državljan, sami pa so poleg vseh stroškov, ki so ga imeli z nakupom novega domovanja ostali še s sodnimi stroški. Če jih ne plačajo, jim grozi že druga deložacija. Zaradi zgodb, ki vam jih prinašamo mediji, in nepravilnosti, ki jih skušamo razkrivati, se novinarji neredko znajdejo tudi na sodišču. Nobena redkost ni, da se ljudje, ki jih obravnavamo v naših zgodbah, še posebej takrat ko razkrivamo razne nečedne posle, počutijo razžaljene. Takrat novinarjem - tako imenovani četrti veji oblasti in psom čuvajem demokracije - grozi celo zaporna kazen, od tri mesece pa celo do dve, tri leta zapora. V Tedniku se bomo tokrat pogovarjali s štirimi novinarji naše oddaje, ki so se zaradi svojega dela znašli v pravosodnem mlinu. Si predstavljate vsakdan prežet z oteklimi in okorelimi sklepi ter bolečino? V Sloveniji za revmatizmom v širšem smislu trpi okoli 11 odstotkov prebivalstva, med njimi okoli 50. 000 ljudi z vnetno revmatično boleznijo. Predvsem bolnikom z revmatoidnim artritisom in spondiloartritisi so lahko še pred desetletjem zgolj lajšali bolečine in pot v neizogibno invalidnost, s ...
Nesrečni primer »Radan« je razkril marsikatero anomalijo slovenskega zdravstva. Tudi preživet odnos absolutne podrejenosti med medicinskimi sestrami in zdravniki, ki pa je očitno še vedno prisoten v nekaterih zakotjih. A izkušene medicinske sestre opozarjajo: kolegice, za službo se bojte, ko boste storile, kar ni prav. Če delate etično in strokovno, se nimate česa bati. Bojijo naj se tisti, ki vas silijo v napačno delo! V rubriki Pomagamo vam tokrat predstavljamo 14-letno Živo Lanišek in njeno mamo Špelo. Živa je srčna bolnica. Z mamo upata, da bi njeno stanje lahko omilila operacija na Švedskem, v univerzitetni kliniki v Lundu. Toda ker po mnenju slovenskih zdravnikov deklica ne ustreza kriterijem za operacijo, je ta možna le samoplačniško. Toda od nedavnega brezposelna mama samohranilka takega stroška ne zmore. Živa in njena mama ne želita ugovarjati našim zdravnikom, radi bi le izkoristili vsako, še tako drobno upanje, da bi bilo deklici bolje. Akcija Zbiranja zamaškov je bila rojena iz osebne stiske, za mladega fanta Anžeta, ki je v nesreči zgubil nogo. Doživela je takšen uspeh, da so njegovi starši zbiranje nadaljevali in letno pomagajo trem otrokom. Mreža prostovoljcev deluje po celi Sloveniji, na redni obhod smo pospremili upokojenca Ignacija, ki se ga je prijel nadimek gospod Zamašek. Pojasnil nam je vse...za kaj zamaški, kako jih nabere kam jih odpeljejo in komu bo zbran denar olajšal življenje. Podjetje Javor iz Pivke zadnja leta umira na obroke, kratko pa so potegnili delavci. Ti v dveh odvisnih družbah že mesece niso dobili plač in v eni od njih so v obupu vložili predlog za stečaj. Poplačani niso niti delavci iz prejšnjih stečajev, izkazalo pa se je tudi, da je podjetje zaposlenim pri plačah odtegnilo na primer preživnine za otroke, ki pa jih ti niso nikoli prejeli. Delavci nimajo plačanih prispevkov, prav tako pa matično podjetje nima odprtega transakcijskega računa. Finančna uprava ob očitnih kršitvah zakonov molči. Februarja smo predstavili zgodb ...
Stranka SDS je predlagala, da država ne bi več delala zaznamb na nepremičninah prejemnikov denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, katerih cilj je, da si po njihovi smrti vsaj delno povrne izplačano socialno pomoč. Toda večina poslancev je glasovala proti temu predlogu spremembe zakona. Prav zaradi njega so se ljudje začeli množično odrekati denarni socialni pomoči in varstvenemu dodatku, saj želijo nepremičnine zapustiti svojim otrokom, ki jih večina prav tako živi pod pragom revščine ali tik nad njim. Da je človeško zdravje v vse bolj zbirokratizirani državi vredno vse manj, že vemo. Tudi to, da postajamo ljudje tudi v zdravstvu zgolj številke, ali še huje, da številke odtehtajo tudi naše zdravljenje. Kako drugače si namreč lahko razložimo kalvarijo, ki jo je v desetih letih prehodil Peter Škraban iz Murske Sobote. Poškodovan se je kljub nasprotovanju svojih zdravnikov moral vrniti na delo - ker je tako odločila komisija pri zdravstveni zavarovalnici. Za tem se je poškodoval še enkrat in danes je invalid, ki živi od 192 evrov mesečnega nadomestila. Pa bi lahko bilo menda drugače. Če….. Ob naslednji zgodbi se človek vpraša, kako dolgo morajo v naši državi mleti birokratski mlini, da se kaj premakne. Družina iz Trstenika pri Benediktu v Slovenskih goricah je kupila hišo, dvojček sosedove, ki pa se podira. Ker gradbeni inšpektor ni izdal odločbe za rušenje, je družina v nevarnosti. V zadnjih letih je Sredozemsko morje postalo grobnica beguncev iz afriških držav, ki so v begu pred vojno in lakoto pripravljeni tvegati vse. O tem, kako mislijo in čutijo begunci in kako ljudi brez vsega sprejema Evropa in Slovenija, tokrat skozi oči najrazličnejših ljudi. O težavah etažnih lastnikov pri zamenjavi upravnikov smo v Tedniku že večkrat poročali. Kljub temu, da lastniki od pristojnih že dolgo zahtevajo spremembo zakonodaje, ki bi lastnikom olajšala upravljanje s svojo lastnino država spremembe šele pripravlja. Do takrat pa bodo, predvsem v večjih objektih, kjer ...
V Tedniku smo veliko govorili o lačnih otrocih. Eden od prispevkov je Milanu Jakopoviču močno segel do srca, in odločil se je, da jim bo pomagal po svojih močeh. Ustanovil je dobrodelno društvo Petka za nasmeh. Navadni državljani lahko z majhnim mesečnim zneskom pomagajo plačevati šolska kosila za otroke iz socialno šibkih družin. O tem smo poročali tudi mi. Tako je Petka za nasmeh dobila veliko podpornikov, njeni ustanovitelji pa so se odločili, da bodo naredili še korak naprej. Poslancem so poslali javno pobudo za dvig cenzusa za subvencioniranje kosil. Rdeči križ Slovenije že osmo leto organizira akcijo Peljimo jih na morje. Z akcijo zbirajo denar za letovanje socialno ogroženih otrok in starostnikov, ki si sami ne bi mogli plačati letovanja. To traja 7 dni, otroke in starejše pa odpeljejo na Debeli rtič ali v Punat na Krku in sami smo se med prvomajskimi prazniki prepričali, da so tako otroci kot starejši počitnic zelo veseli. Z našo socialno državo je pač tako, da se lahko družine v stiski zanesejo le na dobre soljudi. Ničkolikokrat smo v Tedniku že opozorili na pomanjkanje nujno potrebnih nevrofiziatrij za otroke s cerebralno paralizo, ki jim naše preljubo javno zdravstvo privošči le ena nevrofizioterapija na teden. Kar je najmanj enkrat premalo. Družine zato sredstva za samoplačniške fizioterapije zbirajo z zamaški, dobrodelnimi koncerti, televizijskimi prispevki. Odgovorni pa se ne zganejo. O težavah etažnih lastnikov pri zamenjavi upravnikov smo v Tedniku že večkrat poročali. Kljub temu, da lastniki od pristojnih že dolgo zahtevajo spremembo zakonodaje, ki bi lastnikom olajšala upravljanje s svojo lastnino država spremembe šele pripravlja. Do takrat pa bodo, predvsem v večjih objektih, kjer etažni lastniki težko zberejo potrebno večino za zamenjavo upravnika, stanovalci prepuščeni na milost in nemilost upravnikom. Marija Jankovič, ki je v 106 letih preživela obe svetovni vojni in pri 103 letih še vozila kolo in delala na njivi,, je le še dokaz več o k ...
Od odprtja hiše Hospic je minilo pet let. Gre za mednarodno matrico projekta, ki v Sloveniji nima primerljive oblike. Se sliši zapleteno? Nič čudnega, saj v medijih nenehno govorimo o skorajšnjem zaprtju pa znova o izjemni požrtvovalnosti prostovoljcev in dostojanstvu, ki si ga zasluži umirajoči. Raziskali smo zakaj je hiša tolikokrat tik pred zaprtjem - gre za ignoranco države ali neprimerno, celo arogantno vodenje same hiše? Današnja zgodba humanitarne akcije Pomagamo je zgodba mlade družine Peterlin iz Kojskega. Sanje mlade družine o hiški na podeželju je pred letom dni zaznamovala huda prometna nesreča, v kateri je oče postal tetraplegik. Žena Andreja se je zaposlila kot njegova pomočnica, nepričakovan zasuk usode pa jih je pustil s skromnimi prihodki, negotovo prihodnostjo in neizdelano hišo … Te dni je minilo 70 let od konca druge svetovne vojne. Konec januarja 1945 so zavezniki osvobodili zloglasno taborišče Auschwitz, oziroma tako imenovano tovarno smrti, kjer je umrlo 1,1 milijona ljudi. Preživeli pa pripovedujejo strašljive zgodbe. Takšna je tudi izpoved Frančiške Rože, doma iz ilirskobistriškega konca. Razkrila nam je, kako je preživela pekel taborišča, kjer je morala trdo delati, jesti špinačo pomešano s peskom in spati s stenicami. Uničevali so jo tudi udarci, kruto podnebje in nenehen strah pred plinskimi celicami. Si predstavljate, da pri 38 letih zaradi epilepsije ostanete brez zob, prejemate 400 evrov invalidske pokojnine, zdravstvena blagajna pa vam varne implatantne rehabilitacije ne plača? To se je zgodilo mladi mamici Lidiji Koca iz Velenja. Zaradi hude oblike epilepsije, ki je odporna na zdravljenje, ima do 11 hudih epileptičnih napadov na mesec. Ker je zaradi močnih zdravil ostala brez zgornjih zob, ji zdravstvena blagajna lahko plača klasične snemljive proteze, ki pa je za Lidijo življenjsko nevarna in je zobozdravniki ne želijo izdelati. Naša zakonodaja je polna lukenj, zaradi katerih se nič krivi ljudje znajdejo v težavah. To se je zgodi ...
V Nemčijo napotenim delavcem slovenskih podjetij je dokončno prekipelo. Ne zdržijo več in praznih obljub o plačilih jim je dovolj. Zato so začeli stavkati in na Bavarskem smo jih ujeli s tedniško kamero. Poleg Islandije, Hrvaške, Madžarske in Makedonije sedaj tudi Slovenija razmišlja o odpisu dolgov tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela. Pod pragom revščine pri nas živi že skoraj 300.000 ljudi od tega je 55.000 otrok, in vse več ljudi, tudi zaposlenih, s svojimi dohodki ne zmore več pokriti niti osnovnih življenjskih stroškov, najemnine, elektrike, plina in komunalnih storitev. Brez intervencije države svojih dolgov ne bodo nikoli poplačali. Tokrat vas prosimo za pomoč v imenu 8-članske družine Horvat iz Kočevja. Že vse življenje živijo skromno, odkar pa je edini zaposleni v družini - oče Aleksander - bolan, so povsem odvisni od socialne pomoči in paketov hrane Rdečega križa in Karitasa. Slovenija bo v prihodnjih letih gradila plinovod. Ta se uvršča med prednostne projekte Evropske unije. Vendar pa je država traso plinovoda potegnila naravnost čez izvir reke Pivke in s krajinskim parkom zaščitena Pivška presihajoča jezera, ki niso le evropski, ampak tudi svetovni fenomen. Na občini Pivka zatrjujejo, da plinovod tam nikakor ne sme iti, tudi zaradi nepredvidljive podtalnice in ponujajo boljšo traso, ki ne bi nikogar ogrozila. Država pa nič in napoveduje, da bo šla z glavo skozi zid. Milena Košak je pred dobrimi tremi leti po nenadni diagnozi izgubila svojo triletno hčerko Nelo. Odprla nam je svoja vrata in iskreno spregovorila, kako se je soočila z eno najtežjih izgub v življenju. Pogovori o dietah, novi načini, čudežne tabletka so najpogostejša tema v dnevih pred sončno pripeko, ko bomo odvrgli težka oblačila. Strokovnjaki opozarjajo, da debelost populacije razvitega sveta dosega kritično mejo - lahko bi govorili o pandemiji. Hrane je dovolj, apetit je prevzel vladajočo vlogo v telesu in krog odvisnosti se kaj hitro sklene. Maja Acman je preizkusila že vse mogoč ...
Za nami je 1. maj, praznik dela. Goreli so kresovi in spet se je govorilo o delavcih in delavskih pravicah. Po drugi strani pa Slovenija sistemsko dopušča ustanavljanje podjetij nabiralnikov in njihovo veriženje in s tako poslovno prakso omogoča nečloveško izkoriščanje delavcev. Zadnja taka zgodba, ki je odmevala v javnosti pri nas in v Nemčiji, se je zgodila na Bavarskem, kjer je 28 delavcev ostalo brez tromesečnega plačila. 5. maja bo minilo 70 let od ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini. Pred 50 leti je bila Ajdovščina hitro razvijajoči se kraj z lesno, tekstilno, živilsko in gradbeno industrijo. Po osamosvojitvi in predvsem v zadnjih letih pa so velika podjetja propadala in Ajdovci so se znašli pred težko nalogo ohraniti, kar je ostalo in odpreti nova delovna mesta. V Sloveniji se na leto rodi preko 1500 nedonošenčkov, ki so rojeni več kot tri tedne prezgodaj. Kar 80 jih je lažjih od enega kilograma. Že na začetku življenja jih čaka težak boj za preživetje. Tako je bilo tudi pri malem Galu iz Grosuplja, enem izmed najbolj zgodaj rojenih dečkov pri nas. Rodil se je namreč več kot štiri mesece prezgodaj. Mnogi so dvomili, da bo preživel, vendar mali junak že vse od začetka dokazuje, da je velik borec. Simona Muhič je odraščala v gnezdu svojega posiljevalca. Na videz idealna družina je živela slovenske sanje - urejena hiša, redne službe in kvaliteten čas s sorodniki in prijatelji. A za štirimi stenami je glava družine svoj spolni nagon zadovoljeval s svojo hčerko. V otroški sobi in dnevni sobi, večkrat tedensko. Najprej otipaval potem občeval. Ko je Simona s strahotno resnico soočila svojo mamo je postala mora še hujša. Pogumna osebna izpoved žrtve, ki se je z lastnimi močmi izvlekla iz pekla. In postane odločna in samozavestna ženska. V državi se je nabralo za skoraj poldrugo milijardo evrov davčnega dolga, slabe polovice država menda nikoli ne bo mogla izterjati, lahko pa terja male dolžnike. Denimo brezposelno Tanjo Gobec iz Šentjurja, ki poskuša pre ...
Najvišjih plač v državi ne zaslužijo najvišji funkcionarji, kot so predsedniki države in vlade, državnega zbora, ustavnega sodišča, temveč zdravniki. Specialisti medicinskih strok, kjer zdravnikov kronično primanjkuje. Največ jih prihaja iz ptujske bolnišnice…..Kako v politiko privabiti ljudi, ki bodo služili javnemu interesu, najboljše med najboljšimi, če jih davkoplačevalci plačamo pol slabše, kot plačamo zdravnike, ki jih sicer res primanjkuje in od katerih smo življenjsko odvisni? Po podatkih Civilne iniciative Apače okrog 20 tisoč slovenskih državljanov vsak dan odhaja na delo v tujino, največ v Avstrijo. Gre po večini za ljudi, ki v Sloveniji službe niso dobili. Morajo pa v Sloveniji plačati vse dajatve in težava nastane predvsem pri zaposlenih v Avstriji, saj je tam obdavčitev za najnižje plače bistveno nižja kot pri nas. Ti delavci zato plačujejo visoke zneske dohodnine in dokazujejo, da so na slabšem kot slovenski delavci, saj je sestava plač pri nas čisto drugačna kot v Avstriji. Hrvaška velikopotezno raziskuje možnosti črpanja nafte na Jadranskem morju, tudi Italija še ni odstopila od svojih načrtov za izgradnjo plinskega terminala v Zavljah. Kakršna koli nesreča pa bi pomenila katastrofo. Morje bi bilo za več generacij izgubljeno, saj je potrebnih kar 80 let, da se voda v Jadranu enkrat zamenja. Nobena partnerska vez še ni razpadla, ker sta partnerja živela v razumevanju in harmoniji. A ko vojna bivših zakoncev srka življenje lastnih otrok, morajo začaran krog ustaviti pristojni strokovni delavci. Če jih ni ob pravem trenutku na pravem mestu, pride do dobesedne izvršbe otrok. V šoli, vrtcu, pri prijateljih ali staršu kjer koli pač otrok trenutno biva. V zadnjih mesecih sta Slovenijo pretresla dva takšna primera. Je to res potrebno? Bioterapevt in raziskovalec mejnih območij Marjan Ogorevc ter fizioterapevtka Nežka Poljanšek sta nam odprla vrata in spregovorila o poslanstvu biti zadaj za prve in dodati svoj kamenček v mozaik. Biti baletka so sanje mars ...
Še sveža je zgodba o magisteriju – plagiatu nesojene ministrice za izobraževanje Klavdije Markež. Ni pa osamljena, saj smo pred tem slišali že veliko podobnih zgodb. Pred štirimi leti smo v Tedniku razkrivali, kdo so ljudje, ki pišejo seminarske, diplomske in magistrske diplome za denar. Danes je zgodba obrnjena. Kdo so tisti, ki so za izdelek, ki bi ga morali napisati, plačali, da so jim ga napisali drugi? Je ministrica Markeževa med njimi? Ob burnem dogajanju na obrambnem ministrstvu, so nas v minulih dneh spomnili tudi na razvpito vladno letalo falcon, ki buri duhove že od samega pregrešno dragega nakupa leta 200. Falcon je takrat brez javnega razpisa, z obrambnimi sredstvi kupila Drnovškova vlada in ga čez leto zaradi zgražanja javnosti zamenjala za cenejšo različico. Vlada ga je leta 2004 oddala v najem ZDA in letalo je jeseni 2009 prvič pristalo v Sloveniji, kjer je imelo vse odtlej bolj ali manj pristrižene peruti. Po skoraj petnajstih letih bo falcon končno lahko služil tudi svojim državljanom, saj naj bi z njim od prihodnjega tedna dalje prevažali tudi človeške organe za zavod Slovenija transplant. Polovica slovenskih zapornikov je povratnikov, ko se po letih zapora vrnejo, nimajo socialnih stikov, službe, kar jih kmalu povleče na pot kriminala. O svobodi in njenih izzivih so nam spregovorili zaporniki, tik pred izhodom iz zapora ter pripovedovali, koliko je ob vsem tem pomembna podpora bližnjih. Tresenje glave, zategovanje ramen, ust, trebušnih in drugih mišic, mežikanje z očmi, kriljenje z rokami, miganje s prsti na nogah, opletanje z jezikom, grizenje ustnic... Smrkanje, kašljanje, kričan¬je, oponašanje živali…. Nezadržna potreba po uporabi ene in iste besede, pogosto psovke. Z vsem tem, predvsem pa z reakcijami okolice se morajo – običajno že v otroštvu – soočiti bolniki s Tourettovim sindromom. Neznanje in predsodke do ljudi s to nevrološko motnjo že leta razbija Rok Valenčič.
Tednik bomo začeli z zgodbami o vstajenju z dna človeških usod s pomočjo pravih ljudi in pravilnih pristopov. Pomagali bomo tudi družini Kočevar, ki ji le konec lanskega leta elektrika ubila mamo in ženo. Oče je ostal sam s sedmimi otroki in komaj kljubuje vsakodnevnemu življenju. Petnajstletni kuhar Tim bo pokazal ves svoj talent in videli bomo, da se lahko že danes kosa z velikimi kuharskimi mojstri. O nenavadni izkušnji gospe Vardjan bomo tudi spregovorili. Udarec strele je ni pokončal, temveč prinesel potrebna življenjska sporočila in izkušnje. Ob koncu smučarske sezone pa Tednik odgovarja na večno vprašanje, ali je vrhunski šport namenjen le otrokom staršev z debelimi denarnicami. Zadnja zgodba pa bo o »hrupnih« in »prašnih« posledicah obratovanja velikega ilirskobistriškega zaposlovalca, podjetja Lesonit.
Si predstavljate, da po smrti sina zaradi domnevne zdravniške napake, na pravico čakate 22 let? Natančno to se dogaja zakoncema Šilih. Leta 1993 sta zaradi domnevne strokovne napake slovenjegraške zdravnice Metke Epšek Lenart izgubila 20- letnega sina Gregorja. Ker so jima bile v sodnih postopkih doma kršene pravice, je evropsko sodišče za človekove pravice Sloveniji naložilo plačilo kazni. Adnan iz Sarajeva je pri rosnih 38. letih doživel tako hud infarkt, da mu je trajno poškodoval srce. Zdravniki mu niso napovedovali svetle prihodnosti, edina rešitev je bila transplantacija srca. To pa je v mnogih državah, tudi v Bosni in Hercegovina za človeka smrtna obsodba, saj tega posega njihove bolnišnice ne opravljajo, operacija v tujini pa pomeni ogromen finančni vložek. Cela Bosna in Hercegovina je takrat za Adnana zbirala denar, na zdravljenje je prišel v Slovenijo. Kaj se zgodi z ljudmi s posebnimi potrebami, ko nimajo več nikogar, ki bi skrbel zanje. Po navadi končajo v eni od inštitucij, kar pa ni isto, kot dom, ki so ga bili navajeni celo življenje. Njihov domači svet se obrne na glavo in za to, da se to nekoč ne bi zgodilo njenemu sinu si Andreja Pader želi postaviti drugi dom, za ljudi s posebnimi potrebami, ki izgubijo starše. Kako težko je to, je na lastni koži izkusil tudi Rok Rečnik, ki se je po dolgih letih uspel osamosvojiti. Po tekmi v Planici so se našli mnogi, ki so glasno kritizirali Jurija Tepeša, da bi moral prepustiti zmago Petru Prevcu, ki bi tako osvojil veliki kristalni globus. S športniki se bomo zato v Tedniku pogovarjali o poštenosti v športu in o tem, ali je res treba zmagovati za vsako ceno.
Afera z vrtoglavimi avtorskimi honorarji, ki je odnesla ministrico za šolstvo in znanost, je vrgla senco na celotno akademsko srenjo. V Tedniku bomo nadaljevali zgodbo o - kot so v peticiji zapisali slovenski raziskovalci - perverznem akademskem kastnem sistemu, o vrednotenju in plačevanju znanosti, pa tudi o doktorjih znanosti, ki se kljub svoji izjemnosti zavedajo etične meje, ki se je ne sme prestopiti. Finančna uprava po tem, ko se je v preteklih letih nabral ogromen davčni dolg, ne spregleda več niti centa, predvsem pa budno pazi na malega človeka, medtem ko milijonski dolgovi ostajajo. Marsikdo, ki je v zadnjem času pozabil plačati kakšno položnico, po navadi za prav smešne zneske, pa tega niti vedel ni, se je znašel v izvršbi in to ne, da bi pred tem dobil opomin. Davkarija namreč ni dolžna pošiljati opominov in vam lahko rubi brez opozorila. Najbolj ranljive skupine kriznih in vojnih žarišč so ženske z otroci. Tako je pri nas poiskala zatočišče Allla iz Ukrajine, mama samohranilka z dvema majhnima otrokoma.. Vendar pa so procedure za pridobivanje begunskega statusa dolgotrajne in zapletene, vmes pa se ljudem, ki čakajo na rešitev svojega statusa čas ustavi. V Sloveniji so birokratski postopki še prav posebno dolgi in izčrpavajoči. Kje ustvarja in črpa navdih naš plodovit pisatelj, pesnik, scenarist Feri Lainšček? Z njim smo preživeli dan v rodnem Prekmurju. To, da nam oglasi prodajajo stvari, ki v resnici niso tako bleščeče in popolne kot v oglasu, že dolgo vemo. Pa se nam kljub temu pocedijo sline ob fotografiji sočnega hamburgerja ali slastne čokoladne torte. Pa je hrana iz oglasa res tako dobra? Največkrat, priznavajo kulinarični stilisti, je neužitna in po dolgotrajnem fotografiranju roma naravnost v smeti…
Neveljaven email naslov
