Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sinoči se je začel festival Julij v Portorožu. Otvoril ga je Denis Jašarević, bolj znan kot Gramatik, ki se je po več letih koncertiranja v tujini vrnil na domače prizorišče. V Ljubljani smo obiskali mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, bili smo na koncertu Mariborskega komornega orkestra, ki je krstno izvedel delo skladatelja Roberta Kampleta, več pa boste izvedeli tudi o dražbi Tizianove slike Počitek v Egiptu, ki je od nastanka v 16. stoletju zamenjala številne lastnike in je ocenjena na 25 milijonov funtov.
Redkokateri glasbeni žanr se v svetu dojema tako konservativno ali stereotipno kot country. Večina je prepričana, da gre za glasbo izključno belske Amerike, podčrtane z republikansko logiko in melodijo, ki v predvolilnem času postane celo zelo uporabno politično orodje. Ko je vrh Billboardove lestvice country glasbe nedavno zasedla temnopolta pevka Beyonce z albumom Cowboy Carter, je znova sprožila razprave o izvoru in raznovrstnosti žanra – ali njenem pomanjkanju.
V petek je v Kinu Šiška nastopil Modeselektor, dvojec Gernot Bronsert in Sebastian Szary, ki je kariero začel v berlinskih klubih že ob koncu 90. let. V Hiši Tartini v Piranu so v soboto odprli razstavo Rekviem Jaše Mrevljeta-Pollaka, ki s prepletom vizualnih umetnosti, performansa, arhitekturnih posegov, lutkovne umetnosti, poezije in glasbe obiskovalce angažira na vseh ravneh doživljanja. V prostorih ZDSLU in DLUL v Ljubljani smo si ogledali razstavo Adriane Maraž Skrivni opus, v Narodnem muzeju Slovenije pa razstavo Zgodovina, zapisana v kovance.
Na prleškem pločniku slavnih v Ljutomeru je svojo zvezdo na 20. Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in vina dobil srbski režiser Slobodan Šijan, ki ga poznamo kot avtorja dveh legendarnih jugoslovanskih komedij – Kdo neki tam poje in Maratonci tečejo častni krog. 20. obletnico letos praznuje tudi festival Kino otok – Isola Cinema, ki je v slovenski prostor prinesel kinematografije t. i. tretjega sveta, sodobne angažirane filme in eksperimentalne forme.
Naša dopisnica Petra Kos Gnamuš je bila sinoči v dunajskem Musikvereinu na koncertu Orkestra slovenske filharmonije in pianista Alexandra Gadjieva. Predstavili vam bomo biografijo Glej ga, Součka! letos preminulega kultnega slovenskega dramskega, filmskega in televizijskega igralca Jurija Součka, ki je izšla pri založbi Beletrina. Bili smo tudi na odprtju pregledne razstave kolektiva Oloop v Centru Rog.
V Televizorki praznujemo 50. obletnico Filma tedna, pojma, ki ga dobro pozna vsak gledalec Televizije Slovenija. Je ena najstarejših periodičnih vsebin naše javne televizije in institucija, ki vsako sredo zagotavlja vrhunski filmski izbor. Skozi zgodovino in pomen Filma tedna se bomo sprehodili s televizijskimi obrazi, ustvarjalci in njegovimi zvestimi gledalci.
V Televizorki praznujemo 50. obletnico Filma tedna, pojma, ki ga dobro pozna vsak gledalec Televizije Slovenija. Je ena najstarejših periodičnih vsebin naše javne televizije in institucija, ki vsako sredo zagotavlja vrhunski filmski izbor. Skozi zgodovino in pomen Filma tedna se bomo sprehodili s televizijskimi obrazi, ustvarjalci in njegovimi zvestimi gledalci.
Prebrali smo novi prevod knjige ameriškega antropologa Davida Graeberja Bulšihti, ki je izšel pri založbi cf*. V KiBeli smo si ogledali razstavo Rdeče in zlato Ejti Štih, v Ravnikar Gallery pa razstavo San Lorenzo fotografa Tadeja Vaukmana. Na Kinodvorišču je na ogled dokumentarni film Joan Baez: Jaz sem hrušč, v tasmanskem muzeju stare in nove umetnosti pa so v poslušanje ponudili edino različico albuma Wu-Tang Clana Once Upon A Time in Shaolin (2013). Spominjamo se včeraj umrle pisateljice Tereze Vuk.
Obiskali smo slovenski oglaševalski festival v Portorožu, kjer so številni mednarodni strokovnjaki spregovorili tudi o tem, kako umetna inteligenca vpliva na kreativno industrijo in zakaj generacija z spreminja svet. Med drugim smo se pogovarjali z znanim newyorškim ilustratorjem Timothyjem Goodmanom ter slovenskim skladateljem Anžetom Rozmanom, ki sodeluje z legendarnim oskrjevcem Hansom Zimmerjem. Maratonci tečejo zadnji krog ali Kdo neki tam poje; s črnim humorjem prežetih filmskih klasik ni treba posebej predstavljati. O njihovem nastanku ter še o marsičem smo se pogovarjali z režiserjem Slobodanom Šijanom, častnim gostom jubilejnega 20. Grossmanovega festivala. Zazrli se bomo tudi že v poletje, v 64. jazz festival, ki ga po novem vodi Tina Lešničar. Predstavljamo nekdanjo Delovo novinarko, ki je področje jazza spremljala skoraj dve desetletji, v njem pa vidi revolucijo misli in zgled za bolj etično družbo. Tudi v mednarodnem okviru ena redkih žensk na vodilnem mestu ima jazz celo v krvi, po dedu in očetu. Obiskali smo še prireditve, ki so potekale pod okriljem Foruma Tomizza, obmejnega srečanja, ki skozi literaturo povezuje Slovenijo, Italijo in Hrvaško. Forum, ki je poimenovan po pisatelju Fulviu Tomizzi, je letos praznoval 25 let, utemeljen pa je bil kot prostor sodelovanja, spodbujanja in omogočanja dialoga v širšem obmejnem prostoru.
Ob reprizi cikla filmov Pedra Almodóvarja, enega najvidnejših avtorjev sodobnega evropskega filma, se v oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Ano Jurc. Njegov filmski univerzum bodo v prihodnjih tednih predstavili filmi: Ženske na robu živčnega zloma, Govori z njo in Slaba vzgoja.
V Kranju se jutri začne igralski filmski festival Krafft, ki ga že četrto leto organizirajo slovenski igralci. V gorenjsko prestolnico bo pripeljal zmagovalne filme z vsega sveta in številne turške zvezdnike. Na odprtju bodo podelili tudi nagrade Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI). Muzeji in galerije bodo v soboto, na Poletno muzejsko noč, odprti vse do polnoči. Pripravljajo številne dogodke, program v Kostanjevici na Krki bo denimo sklenil nastop imenitne vokalistke Zvezdane Novaković. Tokrat z godalnim kvartetom in elektroniko predstavlja projekt Polnočno sonce ter vabi k umirjenosti in očiščenju. Več pa tudi o drugem festivalu Baletne noči, ki se v Ljubljani začne v nedeljo.
Dobitnik letošnjega Borštnikovega prstana Branko Šturbej je spregovoril o svoji izjemno bogati igralski poti, ki jo je začel v mariborski Drami v prvi polovici 90. let, v obdobju umetniškega vodenja režiserja Tomaža Pandurja, čigar umetniško vizijo gledališča je uresničeval kot njegov prvi igralec. V tem magičnem gledališču sanj so nastale Šturbejeve prve velike vloge, Mefisto, Hamlet, Dante Alighieri, Vojček, Karl Rossman in druge. Šturbej, ki je bil s svojim igralskim šarmom in magnetičnostjo vedno velik ljubljenec mariborskega občinstva, je vrhunske stvaritve nadaljeval tudi v drugem obdobju svojega ustvarjanja. V ljubljanski Drami je še naprej, ob številnih drugih režiserjih, sodeloval z Januszem Kico, ki ga je kot igralca, poleg Pandurja, tudi najbolj zaznamoval. Umetnost igre: urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
V Štihovi dvorani Cankarjevega doma sta Urška Centa in Domen Novak premierno predstavila novo gledališko predstavo Tam, v vrtu, v kateri raziskujeta zvočnost telesa. Njuna koreografska raziskava poudarja poslušanje in povezanost človeka z naravo. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani smo si ogledali razstavo GRAD → koncepti, predmeti, prostori, v preddverju Cankarjevega doma pa bienalno razstavo Društva oblikovalcev Slovenije Embrionalna poteza.
Gost oddaje bo pisatelj, pesnik in dramatik Peter Rezman, ki bo spregovoril o povezanosti svojega opusa s tematiko rudarskega življenja. V mladosti je bil kot jamski elektrikar več let zaposlen v velenjskem premogovniku in tako spoznaval utrip rudnika, ki je postal prizorišče dogajanja večine njegovih del. Leta 1985 je napisal pesniški prvenec Pesmi iz premoga, trinajst let kasneje pa knjigo poezije Družmirje, v kateri se je dotaknil tematike izginjajočih vasi, ki jih je v Šaleški dolini povzročilo intenzivno odkopavanje premoga. Pisatelj bo obudil spomin na desetletje, ko se je kot član Zelenih Slovenije posvečal ekologiji, in spregovoril o današnjih okoljskih problemih Šaleške doline. Tematiko magične moči jame nad rudarji je opisal v knjigi zgodb Skok iz kože, v romanu Zahod jame pa se je poglobil v duševnost rudarja, ki zaman opozarja na pomanjkljivo varnost pri odkopavanju premoga. Predstavil bo tudi svoji najnovejši deli – knjigo zgodb Velunja in pesniško zbirko Stare pesmi pišem. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Neveljaven email naslov