Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Henrik Neubauer (* 1929), nekdanji baletni plesalec, koreograf in operni režiser je v bogatem opusu ustvaril 80 baletnih koreografij. Med njimi leta 1957 Rondo o zlatem teletu na glasbo Gottfrieda von Einema. Tri plesne drame po scenariju Tatjane Gsovsky povezuje moč denarja, katere simbol je zlato tele. Neubauer jih je postavil v čas pred drugo svetovno vojno, ko je »svet, ki mu je vladal denar, postavil usodo ljudi na kocko«. Balet je naša nacionalna televizija filmsko posnela v koprodukciji z avstrijsko ORF leta 1971 v režiji Matjaža Klopčiča, plešejo baletni solisti in ansambel SNG Opera in balet Ljubljana.
Pevka Nuška Drašček je na glasbeni sceni prisotna in opazna je že dalj časa kot pevka zabavne in resne glasbe. Izpopolnjevala se je s prepevanjem v dveh uspešnih vokalnih zasedbah, zboru APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in vokalni skupini Perpetuum Jazzile. Po diplomi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se je odločila za glasbeno pot in leta 2016 z magisterijem in odliko zaključila tudi študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Matjažu Robavsu. V letu 2024 je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za uspešno delovanje na glasbenem področju. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v ta namen pripravilo kolaž izbranih glasbenih posnetkov z njenimi nastopi.
Pogovorna oddaja Prešerno bo posvečena Prešernovim nagrajencem in sogovorcem, ki bodo komentirali široko področje kulture in umetnosti. Predstavili bomo portrete nagrajencev, ki so nastali v sodelovanju novinarjev Uredništva oddaj o kulturi in režiserja Boža Grlja. Z gosti v studiu pa se bosta pogovarjala voditelja Melita Kontrec in Matevž Brecelj. Med drugim bomo govorili o pomenu kulture za preseganje delitev, vrednosti kritike in nagrajevanja, medijih, kulturnem opismenjevanju v okviru družine, družbenem in političnem aktivizmu ter o povezavi ljudske tradicije in sodobnega ustvarjanja.
Uglasbitve Prešernovih poezij so pred leti zelo uspešno predstavili Vlado Kreslin (O, Vrba), Aleksander Mežek (Trnovo, kraj nesrečnega imena) in nekateri drugi pevci. Tokratni televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah pa predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Televizija Slovenija bo prvič prenašala tradicionalni recital Prešernove poezije, ki ga že 38. leto pripravlja Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Na Prešernov dan, državni praznik slovenske kulture, bo točno opoldne na Prešernovem trgu zazvenela Zdravljica, nato bodo igralci interpretirali Prešernove pesmi po lastnem izboru. Dogajanje bo komentirala Meta Česnik.
V središču oddaje bo slovenska avdiovizualna produkcija. Kakšna je avdiovizualna produkcija Televizije Slovenija? Zakaj smo med državami na Balkanu med tistimi, ki vanjo najmanj vlagamo? Koliko serij in filmov letno smo posneli v preteklosti in kako močan padec beležimo? Razmere na Hrvaškem bo predstavila Zinka Kiseljak, na srbskem polju pa Saša Radojević. Objavili bomo tudi intervju z igralcem Matijo Vastlom, protagonistom zelo uspešne serije Življenja Tomaža Kajzerja. Gostje: Nataša Bučar, Jani Virk, Marko Mandić in Klemen Dvornik Urednica oddaje: Nina Jerman
V Cukrarni so pred jutrišnjim kulturnim praznikom odprli razstavo Skupnosti, glasovi, ekologije, ki jo je zasnoval grško-britanski umetnik Mikhail Karikis, v prenovljenih Kazematah na Ljubljanskem gradu pa razstavlja Silvan Omerzu. Razstava na temo mizoginije z lutkami in avtomatom skozi zgodovinska obdobja prikazuje dogodke, ki so usodno vplivali na odnose moških do žensk. V oddaji pa več tudi o dolgo izgubljeni sliki Gustava Klimta Gospodična Lieser, ki jo bodo konec aprila prodali na dražbi na Dunaju. Izklicna cena je med 50 in 60 milijoni evrov.
Pred Gruberjevo palačo v Ljubljani so se z odkritjem spomenika poklonili slovenskemu astronomu in diplomatu, Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu. V Narodnem muzeju smo si gledali razstavo Vrnitev boginje Izide akademskega kiparja Boštjana Kavčiča. V Cankarjevem domu smo obiskali koncert zasedbe Ivana Novak in Oblike duha, ki je uglasbila poezijo Borisa A. Novaka. Predstavili vam bomo tudi film Ne misli, da bo kdaj mimo Tomaža Groma, ki je na Festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljši celovečerni film in najboljšo glasbo.
Tržaško knjižno središče ter založbi Mladika in Založništvo tržaškega tiska so predstavili knjigo Daše Ličen Meščanstvo v zalivu: društveno življenje v habsburškem Trstu. V ljubljanski galeriji Bažato razstavlja akademski slikar Andrej Brumen Čop. V Novi nacionalni galeriji v Berlinu pa se z razstavo Ikona v gibanju poklanjajo plesalki, pevki, igralki in aktivistki Josephine Baker.
V oddaji se bomo posvetili konceptu trajnosti, ki za nekatere pomeni edini scenarij prihodnosti, za druge pa tržno nišo. Ena vodilnih onesnaževalk na svetu je gradnja, zato smo v prispevku preverili, kako lahko arhitektura pripomore k reševanju okoljske krize, kakšne so zakonodajne ovire in zakaj med Slovenci velja stereotip, da je le zidana hiša prava hiša. Fenomena Banksy ni treba podrobneje predstavljati, a tokrat smo si kritično ogledali nepričakovano razstavo njegovih del v priložnostno urejeni galeriji na ljubljanski Čopovi ulici. Tam so reprodukcije, pa tudi originali iz zasebnih zbirk tega slavnega uličnega umetnika. Predstavljamo še tri slovenske ilustratorke, ki dosegajo izjemne uspehe tudi v tujini. Ana Maraž bo razstavljala na sejmu v Bologni, med finaliste razstave se je uvrstila tudi Marta Bartolj, tam pa se je že predstavila Maja Kastelic. Obiskali smo še pregledno razstavo Antonia Ligabua v tržaški galeriji Revoltella. Gre za slikarja, ki ga imenujejo tudi italijanski Van Gogh, v prispevku pa raziščemo, zakaj velja za enega najbolj kontroverznih italijanskih ustvarjalcev dvajsetega stoletja.
O ciklu filmov Davida Lyncha se v oddaji pogovarjamo s Slavojem Žižkom, filozofom in filmozofom. Kako razume sporočilo filma Resnična zgodba, kaj vse zanj pomeni izviren naslov Straight story in kako bere zgodbo v smislu politične interpretacije?
Letos mineva 170 let od smrti prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice Josipine Urbančič, ki je ustvarjala pod psevdonimom Turnograjska, saj je bil njen dom grad Turn v Preddvoru. Lani je bil na temo njenega ustvarjanja organiziran tudi znanstveni simpozij, ki je med drugim predstavil njen pomen za slovensko glasbeno zgodovino. Skladala je klavirske skladbe in samospeve na slovenska besedila. Čeprav zaradi zgodnje smrti ni ustvarila obsežnega opusa, je na svojstven način zaznamovala kulturo slovenskega naroda, saj se je zavzemala za slovenski jezik in bila prva ženska v času razvijanja pripovedništva na Slovenskem. V oddaji Opus boste ob različnih sogovornikih, odlomkih in igranih prizorih spoznali življenje in delo Josipine Turnograjske, ki jo pri nas v največji meri raziskuje dddr. Mira Delavec; za ohranitev slovenske kulturne dediščine je ustanovila tudi Kulturno društvo Josipine Turnograjske.
Dva albuma sta v slovenski popularni glasbeni kulturi povzročila tektonske premike: Pljuni istini u oči, skupine Buldožer, in Leva scena Ali Ena. Ali En, znan tudi kot Dalaj Eegol, je z Levo sceno pljunil resnici v oči in postavil temelje, na katerih se je izoblikovala današnja hiphop scena pod Alpami. Pozno najstniška jeza se je pozneje omilila, postala besedno manj surova, vendar se Eegol ni nehal odzivati na odklone v družbi, naj je šlo za ekološka vprašanja, nasilje med štirimi stenami ali stranpoti kapitala, cerkve in politike. A to je zgolj en vpogled v njegovo razgibano umetniško kariero, v kateri je postal znan kot didžej, skejter, čefur, televizijski voditelj in intermedijski umetnik, ki danes nastopa pod imenom Recycleman.
Na spored Kinodvora je prišla zgodovinska drama Interesno območje britanskega režiserja Jonathana Glazerja. Film je veliki nagrajenec festivala v Cannesu in nominiranec za oskarja. V Kinu Šiška smo bili na koncertnem ciklu Re_humanizacija, ki predstavlja nova glasbena, večmedijska in glasbeno-scenska dela mladih ustvarjalcev, gostujoči skladatelj je Urban Megušar. Obiskali smo tudi galerijo Equrna, kjer razstavljajo dela slikarke Neže Perovšek.
Švicarski umetnik Zimoun gostuje v Vili Manin v Passarianu, v Galeriji Murska Sobota pa je skupna razstava del Nikolaja Beera in Hermana Gvardjančiča. V Galeriji Jakopič bo jutri strokovni posvet s poznavalci, skrbniki in lastniki gradiva o fotografinjah, delujočih med letoma 1850 in 1950. UNESCO je na seznam svetovne kulturne dediščine dal iluminirani rokopis tazhib, okrasitev besedil, ki jo v muslimanskem svetu ustvarjajo že stoletja.
Kaj imata skupnega gledališka in nogometna igra, zakaj so nekatere nogometne poteze »čista poezija« in kdo so junaki, ki ustvarjajo največje spektakle? Pogovarjali smo se z nogometnim in gledališkim mojstrom, Aleksandrom Čeferinom in Matjažem Bergerjem. Obiskali smo Celje, kjer uspešno oživljajo veliko območje poleg centra mesta, kompleks Cinkarne. Spomnili se bomo afere Bitchcraft. Naslovnica plošče skupine Strelnikoff z motivom brezjanske Marije Pomagaj, ki v naročju namesto Jezusa pestuje podgano, je sprožila val ogorčenosti in javni škandal. Ob 25-letnici je plošča Bitchcraft dobila tudi svoj vinilni format. Prisluhnili smo še koncertom na Dnevih sodobne glasbe na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Pred ciklom filmov Davida Lyncha v oddaji pogovor s Slavojem Žižkom, filozofom in filmozofom, ki Lyncha pogosto vključuje tako v svoje teorije o filmu kot v teorije o družbi in modernem subjektu.
Neveljaven email naslov