Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bili smo na premieri avtorskega projekta Zadnji naj ugasne luč (režija Dorian Šilc Petek) v Prešernovem gledališču Kranj, posvetili smo se tudi krstni uprizoritvi nove slovenske drame 14 dni dramatika Gorana Vojnovića v Celjskem gledališču. Nikakor ne bomo pozabili pogledati, kaj bo letos vzburjalo na Retrosexu v Kinodvoru, nekdaj znanem pod imenom Kino Sloga. Pogledali bomo na sarajevski Festival Ruta, na katerega je uvrščena predstava Se spomniš Dolly Bell (rež. Kokan Mladenović); prikaz duha Sarajeva v šestdesetih letih, ki ga je na mnogih ravneh čutiti še danes. Zaobšli nismo niti začetka letošnjega, 72. Berlinala.
V oddaji Osmi dan bomo spoznali italijansko prestolnico kulture Procido, južnoitalijanski otok, ki leži sredi živih in ugaslih ognjenikov v bližini Neaplja. Ponaša se s tisočletno zgodovino in ugledno pomorsko tradicijo. Predstavljamo Fiamme nere, italijanski prevod romana Črni obroč tržaškega pisatelja in pesnika Marija Čuka, ki je zasedel drugo mesto v igri za italijansko književno nagrado Nabokova. V soboto so jo podelili v Novoliju v Apuliji. Obiskali smo razstavo Metke Krašovec v Narodni galeriji. Več kot 250 risb, ki jih zaznamujejo spontane in drzne poteze, predstavlja bogato zapuščino te vrhunske slikarke. Predstavljamo še ekskluziven pogovor s članom skupine Kraftwerk Wolfgangom Flürom, ki bo v kratkem izdal samostojni album Magazine.
Gostja Ana Duša, kulturna delavka in pedagoginja Pravljica se je v 19. stoletju z delom bratov Grimm vzpostavila kot žanr za otroke. A če se ozremo v 17. stoletje, zasledimo po krivici prezrto knjigo, ki pojem pravljice močno razširi. Takrat je v Neaplju živel poslednji renesančni novelist Giambattista Basile, avtor prvih literarnih pravljic, ob katerih bo bralec, če se bo branja lotil z danes uveljavljeno predstavo o pravljici, presenečen, celo zgrožen, zapiše Ana Duša v spremni študiji h knjigi Zgodba zgodb, ki jo je prevedla skupaj s sestro Ireno Duša Draž. Drugi tematski fokus pa bo Dušino gledališko delo z mladimi, ki ga po uspešnih predstavah Vihar v glavi in Pravica biti človek v okviru gledališkega laboratorija Lutkovnega gledališča Ljubljana nadaljuje v Slovenskem mladinskem gledališču. V okviru novega programa Mlado mladinsko za vključevanje mladih v gledališče in javni diskurz je kot mentorica in režiserka skupaj z udeleženci programa in tremi člani igralskega ansambla SMG v zanimivem procesu zasnovala predstavo Svoje usode krojači, ki bo skozi tri družinske situacije prikazala pogled mladih v prihodnost, v kateri vidijo nujnost tranzicije od imeti k biti. Vodi Meta Česnik
V oddaji Portreti Prešernovih nagrajencev predstavljamo dobitnike najvišjih državnih priznanj na področju kulture. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent Mirko Cuderman. Akademik prof. dr. Kajetan Gantar je zaslužen za neprecenljiv prispevek k slovenskemu poznavanju antične književnosti in filozofije. Dr. Mirko Cuderman je temeljno zaznamoval slovensko zborovsko glasbo zadnjih desetletij. Nagrade Prešernovega sklada prejmejo pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več vlog, skladatelj Damijan Močnik za opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogi v Simonu Boccanegri in Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj ter režiserka Špela Čadež za animirani film Steakhouse. Oddajo so pripravili novinarji Uredništva oddaj o kulturi pod režijsko taktirko Alme Lapajne in Aljaža Bastiča.
Izpostavili bomo ključne poudarke državne proslave ob Prešernovem dnevu in pogledali v Narodno in univerzitetno knjižnico na razstavo portretov Melite Vovk. Obiskali bomo tudi Staro mestno elektrarno v Ljubljani in delavnico Tandem 1: Delo in sreča. Program delavnice, ki je del mednarodne mreže Močnejše periferije: Južno partnerstvo, je zastavljen kot predstavitev slovenskih umetnic in umetnikov, ki so se s svojimi prijavami partnerjem zdeli zelo zanimivi za potencialna sodelovanja. Bili smo tudi na podelitvi italijanske vsedržavne književne nagrade, poimenovane po pisatelju Vladimirju Nabokovu. Italijanski prevod romana Črni obroč tržaškega pisatelja in pesnika Marija Čuka je osvojil drugo mesto.
V Cankarjevem domu gostuje Zbor Moskovske patriarhije, ki ga odlikuje vokalna dodelanost, ki je hkrati zamaknjeno posvečena in prvinsko neposredna. Pogovarjali smo se z umetniškim vodjo Anatolijem Grindenkom. V Mali galeriji Cankarjevega doma razstavlja fotograf Peter Uhan, napovedujemo pa tudi premiero predstave plesalke in koreografinje Leje Jurišić. V Plečnikovem letu se vrstijo dogodki, ki so povezanim s slovitim arhitektom, med njimi je tudi fotografska razstava na ljubljanskem gradu, ki so jo pripravili v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili digitaliziranje slovenske pisne kulturne dediščine, ki ga izvaja NUK. V zadnjem času so tehnologijo nadgradili s tridimenzionalno digitalizacijo, ki poleg vsebine prikaže še marsikaj drugega o zgodovini knjig. Pozanimali smo se, koliko slovenskega leposlovja se prevede v tuje jezike in kako težko je našim avtorjem prodreti na tuj trg. Naš gost bo Peter Kuhar, ki nam bo med drugim pojasnil, kako so nekateri slovenski avtorji uspeli na češkem trgu. Predstavljamo Pascala Boyarta, anonimnega uličnega umetnika slovensko-čilskih korenin, ki je kot prvi umetnik svoje murale preoblikoval v digitalne NFT-je. Bili smo še v studiu, kjer nastaja lutkovni celovečerni animirani film v koprodukciji štirih držav, tudi Slovenije.
Bili smo na večeru opernih arij Zimskega festivala. Na odru Cankarjevega doma je pod vodstvom dirigenta Gianluce Marcianòja in v spremljavi Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije nastopil slavni tenorist Joseph Calleja. Na dogodku Fabula pred Fabulo je pisatelj Dževad Karahasan predstavil zadnji del trilogije Vonj po strahu. Več pa tudi o filmu Titan, ki je zmagovalec lanskega festivala v Cannesu in prihaja na redni spored Kinodvora in o vrhuncih spomladanskega dela sezone v Cankarjevem domu.
Govorili bomo o pomenu neodvisnih ustvarjalcev in producentov za razvoj uprizoritvenih umetnosti. V ospredje bomo postavili tako pomen prostorov za uprizoritvene umetnosti kot uspehe v preteklosti in prihodnje načrte, evropske projekte, koprodukcije ter težave, s katerimi se srečujejo, in tudi nujnost prilagajanja repertoarjev in krčenja mreže sodelavcev glede na finančne zmožnosti. Gostje: Alma R. Selimović, Inga Remeta, Alja Lobnik in Robert Waltl. Posneli smo tudi intervju z gledališkim režiserjem Matjažem Pograjcem, ki je v preteklosti na neodvisni sceni dosegal uspehe s skupino Betontanc.
Poslovila se je Monica Vitti, ena od ikon italijanske kinematografije šestdesetih let. V Mestnem gledališču Ptuj smo si ogledali premiero avtorske priredbe Jerneja Lorencija in Matica Starine z naslovom Frančišek, nastale po motivih romana Božji ubožec Nikosa Kazantzakisa. Odpravili smo se še v galerijo ŠKUC, kjer se z razstavnim projektom, ki ga je naslovil Za Borisa, umetnik Boris Beja neposredno ukvarja z družinsko preteklostjo, do katere poskuša pristopati kot zunanji opazovalec.
V Cankarjevem domu smo v okviru Zimskega festivala poslušali koncert pianista Aleksandra Gadžijeva, predstavili bomo novo književno delo Oblast v arhitekturi, ki je izšlo v sodelovanju Maske, zavoda za založniško, kulturno in producentsko dejavnost in Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo. Bili smo v Anton Podbevšek Teatru, kjer so včeraj predstavili informans VKLJUČENI in IZKLJUČENI in medije ter občane seznanili z umetniškimi deli, ki jih pripravljajo v letošnjem letu.
V Cankarjevem domu smo se udeležili dogodka, kjer so dr. Mateja Pezdirc Bartol, Melita Forstnerič, Danijela Kocmut, Andree Luck-Gaye, Janez Pipan, dr. Gašper Troha in Jagna Pogačnik tkali poglede na umetnost Draga Jančarja. V Savinovem likovnem salonu v Žalcu smo si ogledali angažirano in aktualno razstavo Vztrajnostni moment upora / Dialog Vesna Bukovec : Janez Zalaznik. Prisluhnili smo novemu albumu Wolfganga Flüra Magazine 1, pogledali pa bomo k festivalu Sundance, kjer so prvič nagradili grozljivko; režiserski prvenec Američanke Nikyatu Jusu Nanny, o nezakoniti priseljenki iz Senegala. Nagrado za najboljši dokumentarec je prejel The Exiles o treh disidentih iz Kitajske. V Mladinski knjigi pa so danes podelili sedmo književno nagrado za najboljše še neobjavljeno književno delo. Dobila jo je Tina Vrščaj za delo Na klancu.
Danes se je v Slovenski filharmoniji s koncertom À la Händel začel 5. Zimski festival, ki bo na različnih lokacijah v Ljubljani potekal vse do 5. februarja. V Galeriji Škuc smo si ogledali razstavo Borisa Beje z naslovom Za Borisa. Več tudi o razstavi Francisa Bacona Človek in zver, ki jo bodo v Kraljevi akademiji v Londonu odprli jutri in o razstavi modnega oblikovalca Christiana Diorja v Muzeju Brooklyn v New Yorku. Napovedujemo pa tudi klasiko Franceta Štiglica Deveti krog, ki ga je nedavno restavrirala in digitalizirala hrvaška Kinoteka, danes pa bo na sporedu v terminu Kinoteke na našem 1. programu.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili nekatere tuje kulturne centre pri nas. Kako denimo madžarski Lisztov inštitut, Francoski inštitut ali Goethejev inštitut tudi s kulturnimi dogodki bogatijo kulturno in umetniško ponudbo pri nas? V studio prihaja Barbara Podlogar, ki je bila kulturna atašejka, vodja Slovenskega kulturno-informacijskega centra v Avstriji (SKICA). Predstavljamo nov prevod znamenite pripovedi o Bambiju, ki te dni prihaja na ameriške knjižne police. Knjiga z naslovom »Izvirni Bambi – zgodbe o življenju v gozdu« ima tudi slovenski pridih, zgodba o antisemitizmu in surovosti življenja v gozdu občuteno zaživi v ilustracijah slovenske umetnice Alenke Sottler. Z avtorjem knjige Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodno-zabavne glasbe Petrom Stankovićem, profesorjem kulturologije na FDV, smo se pogovarjali o tem, kakšna popotnica za sodobno družbo 21. stoletja je domača narodno-zabavna glasba. Predstavljamo tudi Heleno Tahir, ki s svojimi risbami in grafikami zagotovo spada med perspektivnejše likovne umetnice mlajše generacije.
V Mestnem muzeju Ljubljana smo se srečali z avtorji futuristične razstave Urbane prerokbe - Življenje v Ljubljani leta 2100, v Galeriji Kapelica pa smo prisluhnili zvočni skulpturi Ad lib., ki jo je italijanski umetnik Michele Spanghero napravil iz medicinskega stroja za avtomatsko pljučno ventilacijo in orgelskih piščali. V Galeriji Equrna smo si ogledali razstavo akademske slikarke Anje Jerčič Jakob, ki tam razstavlja že tretjič, tokrat dela, ki jih je ustvarila v minulih štirih letih. Opozorili bomo tudi na poziv Narodne galerije, naj zbiratelji in lastniki slik v svojih zbirkah pobrskajo za umetninami impresionista Mateja Sternena (1870 – 1949), saj pripravljajo razstavo.
Nocoj v Kulturi o premieri na Velikem odru SNG Drama Ljubljana, tam bodo namreč uprizorili dramo Party, ki jo je po svojem celovečernem filmu napisala slovita britanska scenaristka in režiserka Sally Potter, režiral pa Ivica Buljan. Predstavili vam bomo knjigo Ahac – Knjiga o Dušanu Pirjevcu, ki je izšla pri Beletrini, bili pa smo tudi na predstavi Etiopijke, Mattia Cason in EN-KNAP Group.
Obiskali smo Tržaški filmski festivala na katerem so v tekmovalnem programu med drugim prikazali film Orkester režiserja Matevža Luzarja. V Cankarjevem domu smo poslušali koncert norveške zasedbe Knarr, ki jo vodi basist in skladatelj Ingebrigt Håker Flaten. V ljubljanski galeriji Kresija pa smo si ogledali skupinsko razstavo Live, Laugh, Love.
Med drugim smo si v sinagogi v Gradcu ogledali instalacijo Čudež hanuke oblikovalca Matica Velerja. Predstavili vam bomo prevod romana Stephena Kinga Obstati, v katerem spremljamo galerijo oseb na poti po opustošeni Ameriki, potem ko je smrtonosna gripa zdesetkala svetovno prebivalstvo. Dr. Peter Stanković pa je izdal monografijo Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodno-zabavne glasbe, prvi poskus celostnega ovrednotenja tega še vedno popularnega žanra v Sloveniji.
Nocoj smo govorili z uličnim umetnikom slovensko-čilskih korenin Pascalom Boyartom – Pboyvjem, ki živi in dela v Parizu. Ustvarja ogromne murale, svoja dela spreminja v NFTje. V MGLC-ju smo bili na otvoritvi razstave Materialna prisotnost mentalnega odtisa Samuela Grajfonerja, preverili pa smo tudi kako se začenja snemanje lutkovnega animiranega filma (Ne)zaželene reči. V Kinoteki pa so je v okviru Animateke/Večera društva DSAF pripravili premiero in predstavitev nove domače animirane risane serije Tine in Bine, tigrasta komarja: Na plaži, Tango, Pomladni cvet, Avtonomna cona Titanik, Temeljni kamen, Rokavice. Zaobšli pa nismo niti pisma, s katerim uveljavljene umetnice in umetniki odločevace pozivajo k pomoči mladim samozaposlenim v kulturi
Neveljaven email naslov