Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Osmi dan bomo predstavili zgodovino, pomen in sestavo slovite Berlinske filharmonije, ki je pred kratkim gostovala v Ljubljani. Ob aktualni krizi se bomo z Andrejem Benedejčičem med drugim pogovarjali o odnosu med Rusi in drugimi slovanskimi narodi. Iz Ukrajine se nam bo po spletu oglasil predsednik tamkajšnjega PEN-a. Ob premieri filma Vojvoda bomo razmišljali tudi o tem, kako so kraje umetnin sploh mogoče in čemu služijo. Predstavljamo še arhitektko in kiparko Marušo Sagadin, ki trenutno razstavlja v Cukrarni.
Četudi ga morda ne poznate, ga poznate. No, poznate vsaj eno njegovo pesem, ki jo je zložil v svoji bogati karieri za druge glasbenike, kakšno pa tudi zase. Čez 500 se jih je nabralo v več kot petdesetletni karieri. Če parafraziramo naslov njegove zadnje plošče Ma ne že spet … Mef, bi lahko rekli: končno Mef! Gost oddaje Profil bo pesnik, skladatelj ali, če združimo oboje, kantavtor, kulturni delavec, novinar, založnik in urednik mestnega glasila Mandrač ter Izolan s smislom za mediteransko improvizacijo, ki sebe vidi in razume izključno kot multipraktika s primesmi lenobe: Drago Mislej - Mef.
V Opusu bomo tokrat predstavili nekaj najuspešnejših slovenskih glasbenikov, ki delujejo v tujini. Slovita Berlinska filharmonija, ki je pred kratkim gostovala pri nas, ima v svojih vrstah kar tri slovenske glasbenike- Andreja Žusta, Matica Kudra in Andraža Goloba. V ZDA se uveljavlja dirigentka slovenskih korenin Daniela Candillari, ki je konec lanskega leta debitirala v newyorški Metropolitanki, zdaj pa je postala glavna dirigentka glasbenega gledališča v Saint Louisu, obenem pripravlja predstave v drugi največji operni hiši-Liryc operi v Chicagu. Mezzosopranistka Mojca Vedernjak je svobodna umetnica, ki živi v Švici, občasno pa sodeluje tudi s slovenskim kulturnoumetiškim zavodom PerArtem. Večkrat nagrajena baspozavnistka Ana Knez pa je članica mednarodne komorne zasedbe Kontrapunkte ter substitutka v graškem filharmoničnem in opernem orkestru.
Obiskali smo tržaški muzej Revoltella, kjer so odprli razstavo Monet in impresionisti v Normandiji. Razstavljene slike je navdihnila privlačna normandijska narava, ki je v 19. stoletju močno vplivala na slikarje. Preverili smo, kakšni so načrti protipotresne sanacije nekaterih ljubljanskih stolpnic. Zbrali smo odzive kulturnikov na vojno v Ukrajini. Kako se je odzval PEN, pa nam bo pojasnila njegova predsednica Tanja Tuma. Ozrli smo se tudi v svet pravljic, Ela Peroci bi letos praznovala 100. obletnico rojstva, a njena zapuščina ostaja brezčasna.
Pred mednarodnim praznikom žensk bomo izpostavili žensko gibanje, ki skozi zgodovino premešča polja boja. Dotaknili se bomo tako prvega slovenskega ženskega časopisa kot tudi dejstva, da je zgodovina žensk do konca devetdesetih let 20. stoletja ostajala na margini interesov slovenskega zgodovinopisja. Zanimalo nas bo, zakaj je bil prag med javnim in zasebnim pri nas vse do 19. stoletja za ženske neprehoden in kakšna je podoba feminizma danes. In tudi, kako pomembno je bilo leto 1919, ko je ženskam vrata odprla ljubljanska univerza in zakaj se poklicem, ki se feminizirajo, nižata socialni status v družbi in nagrada za opravljeno delo. Gostje: dr. Marta Verginella, dr. Eva Bahovec, dr. Katja Mihurko Poniž in dr. Ana Cergol Paradiž Voditeljica: Nina Jerman
Na Berlinalu je letos zmagala katalonska drama Alcarras Carle Simon, kar pomeni, da so prvič v zgodovini na vseh najprestižnejših evropskih festivalih od Cannesa, Benetk do Berlina slavile ženske režiserke. Slovenci smo po dolgem času tekmovali s slovensko-avstralsko koprodukcijo Moja Vesna Sare Kern, igralec Timon Šturbej pa se je uvrstil med vzhajajoče zvezde. Z Marcelom Štefančičem, jr. smo se pogovarjali o njegovi knjigi Zadnji film, v kateri se posveča vzponu in propadu novega Hollywooda 70-ih let. Avtorica: Mateja Valentinčič
Mednarodno uveljavljeni koreograf in že dobro leto tudi vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella predstavlja svojo različico baleta Romeo in Julija na glasbo Sergeja Prokofjeva. Obiskali smo premiero znane Shakespearjeve ljubezenske tragedije, ki jo uprizarjata balet in orkester ljubljanske Opere pod vodstvom priznanega dirigenta Kevina Rhodesa. Bili smo na koncertu Zbora Moskovske patriarhije, ki je hkrati tudi duhovno potovanje. To se je začelo pred 42 leti, ko je muzikolog in umetniški vodja Anatolij Grindenko v Trojiškem samostanu sv. Sergeja Radoneškega zbral ducat pevcev ter se posvetil raziskovanju in transkribiranju starodavnih rokopisov. Predstavljamo projekt obuditve letnega gledališča za Tivolskim gradom po načrtih Jožeta Plečnika in pomisleke strokovne javnosti ob tem, saj naj bi bil objekt, ki bo končan do poletja, sporen z več vidikov. Kako je Francis Bacon, eden najpomembnejših slikarjev 20. stoletja, obravnaval ločnico med živalmi in ljudmi, prikazuje razstava v londonski Kraljevi akademiji umetnosti, obenem pa se ob napovedi dražbe enega od Baconovih triptihov ponovno pričakuje rekordne, večdesetmilijonske cene. Predstavljamo še nagrajence letošnjega Berlinskega filmskega festivala.
Na festivalu Bi flamenko so nocoj predstavili Sinsonte, v grlu pozabljena pesem, projekt s katerim plesalka in koreografinja Urška Centa in predstavnik sodobne flamenko avantgarde Marco de Ana nadaljujeta sodelovanje. V MGL-ju je bila premiera dramskega monoprojekta Borisa Ostana Smrtno resno. V galeriji Tobačna so odprli razstavo Čudoviti obraz umetne inteligence avtorice Valerie Wolfgang v galeriji Tobačna. Na spored kinematografov pa je prišla glasbena drama Cyrano.
V tokratni oddaji Profil bomo govorili o odpeljanih umetninah iz obalnih mest, ki so jih leta 1940 pod krinko vojne nevarnosti prenesli v Italijo v varnejše zaledje. Odnesene so bile umetnine iz muzejev, cerkva, samostanov in iz drugih ustanov. Kasneje so bile ostale umetnine vrnjene v italijanske kraje, nekatere lastnikom na Hrvaškem, nobena pa v današnjo Slovensko Istro. Več o tej dolgoletni problematiki nam bo razkrila dr. Sonja Ana Hoyer.
Predstavili bomo knjigo Antona Vratuše in Sandija Volka Trojno poslanstvo profesorja Urbana. Vratuša je bil med letoma 1943 in 1944 v stikih z različnimi političnimi organi in je igral vlogo diplomata, ki skuša postaviti politične temelje za tesnejše sodelovanje med slovensko OF in italijanskim odporništvom, predvsem seveda na nacionalno mešanih mejnih območjih. Ogledali smo si tudi skupinsko razstavo Made in Maribor II v Umetnostni galeriji Maribor, ter del zapuščine akademskega slikarja, scenografa in restavratorja Maksa Kavčiča, ki jo je njegova družina podarila Univerzitetni knjižnici Maribor.
V Cankarjevem domu se je danes začel mednarodni bienalni festival Bi flamenko, ki ga je otvoril Pepe Habichuela. V naslednjih dneh bodo Ljubljano obiskali številni tuji umetniki, na sporedu pa bodo tudi premiere novih predstav slovenskih plesalcev in glasbenikov. V Slovenski kinoteki smo bili na večeru eksperimentalnega filma, kjer so prikazali film Operacija mamut Jurija Medena in restavrirano serijo Dislocirano tretje oko: Bismillah iz leta 1984 Sulejmana Ferenčaka. Na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana nocoj premierno pustolovska detektivka Skrivno društvo KRVZ, po romanu Simone Semenič in v režiji Mareta Bulca, v Mali Galeriji Banke Slovenije pa smo si ogledali razstavo Nasledstvo: Dialog z grafiko.
Usoda prekmurskih Judov je stalnica v opusu Dušana Šarotarja. Pisatelj obuja v novem romanu Zvezdna karta spomin na svojega starega očeta Franca Schwarza, uspešnega trgovca judovskega rodu, ki se je iz Čakovca preselil v Šalovce in si tam ustvaril družino. Njegova žena Rozika in sin Evgen sta bila v maju leta 1944 deportirana v Auschwitz, od koder se nista vrnila. Dušan Šarotar je tragično usodo dedove prve družine upodobil z izjemno umetniško zrelostjo. Avtor izjemnega literarnega opusa je tudi pesnik Milan Jesih. V svoji novi knjigi poezije z naslovom Namreč mojstrsko združuje tematiko s pesniško obliko in prepleta vsakdanje in presežno. Oddajo bomo sklenili s hudomušnim romanom Potopimo Islandijo! Borisa Kolarja. Avtorja, po poklicu biologa, ki deluje na področju ekotoksilogije, so spodbudile k pisanju pogoltnost, finančne prevare in špekulacije bank širom po svetu. Duhovita, humorna pripoved je prežeta z mislijo, da stara celina potrebuje velika dejanja malih ljudi. Avtorica: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Bili smo na premieri dokumentarnega filma Iskre v času – svetovni računalniški podvig režiserja Jurija Grudna, ki govori o vzponu in padcu tehnološkega podjetja Iskra Delta. Na Vodnikovi domačiji smo si ogledali razstavo Od besed k podobam ilustratorke Anke Kočevar, v tržaškem muzeju sodobne umetnosti Revoltella pa razstavo Monet in impresionisti v Normandiji.
Nocoj prikazujemo ekskluzivne posnetke koncerta Berlinskih filharmonikov, ki so, pod vodstvom dirigenta Kirilla Petrenka, nastopili v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Ogledali smo si vitrino s steklenimi izdelki, najdenimi med nedavno obnovo ljubljanske Dunajske ceste, ki so jo ob mednarodnem letu stekla postavili v ljubljanskem Mestnem muzeju. Prelistali smo tri sveže ponatise del pred nekaj leti umrlega literata dr. Aleša Debeljaka, si v Kinodvoru ogledali film Juha Kuosmanena Kupe št. 6, ki je v Cannesu dobil veliko nagrado žirije, bili pa smo tudi na ciklu Jazz in ti v Novem mestu, ki ga je s predavanjem in nastopom zagnal kitarist Domen Gnezda.
V oddaji Osmi dan bomo pripravili pregled dogajanja na 72. filmskem festivalu Berlinale, ki letos poteka v živo. V nemško prestolnico je bil kot vzhajajoča zvezda povabljen mladi slovenski igralec Timon Šturbej, svetovno premiero pa bo tam doživel film Moja Vesna, prvi celovečerec režiserke Sare Kern. Z odrskih desk bomo poročali o novem dramskem delu Simone Hamer z naslovom Vse OK, ki je nastalo po naročilu SNG Drama Ljubljana. Predstavo, ki bi jo lahko opisali kot "sobo pobega, iz katere je nemogoče pobegniti", je režiral Matjaž Farič. Ob izidu vinilne plošče punkovske skupine Otroci socializma in ponatisu pesniške zbirke Kri smo se spomnili pevca skupine Braneta Bitenca. V Muzeju Musa na Dunaju smo obiskali razstavo, ki predstavlja umetnike, umetnine, omejitve, zahteve in umetniški okus iz časa nacionalsocialističnega režima v avstrijski prestolnici. Iz Maribora pa bomo poročali, kako so tamkajšnje kulturne institucije počastile lansko 140. obletnico smrti pisatelja, dramatika in časnikarja Josipa Jurčiča.
V Ljubljani smo si ogledali premiero baleta Romeo in Julija v režiji Renata Zanelle in z glasbo Sergeja Prokofjeva. V Cirkulaciji 2 smo obiskali razstavo Čopičografija Dominika Mahniča, v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki pa smo si ogledali soočenje del Bogdana Borčića in fotografij Borisa Gaberščika: V dialogu. Pogledali bomo tudi k nagrajencem letošnjega Berlinala.
V SNG Drama smo si ogledali premiero predstave Simone Hamer z naslovom Vse OK v režiji Matjaža Fariča. Obiskali smo galeriji DLUL in P74, v prvi razstavljata Mirjana Batinić in Lavoslava Benčič, v drugi pa Valerija Intihar in Nežka Zamar. Pripravili pa smo tudi sklop novic iz tujine: na Kosovu razburja obnova vile s temno vojno preteklostjo. Belgija pa je sliko, odtujeno zakoncema Mayer, ki sta med drugo svetovno vojno zbežala iz Nemčije vrnila nemško judovski družini. Slika je bila kar 71 let v zbirki Kraljevih muzejev likovne umetnosti v Bruslju.
Bili smo na novinarski konferenci predstavitve tekmovalnega programa Festivala Borštnikovo srečanje, ki se bo začel 30.5. Otroci socializma so vendarle uspeli izdati istoimenski vinilni album, ki bi moral luč sveta ugledati že 1986, a je celotna naklada 3000 izvodov preprosto izpuhtela. Predstavili pa vam bomo tudi domiselno razstavo tihožitij Borisa Gaberščika in Lucije Rosc, ki jo na ogled ponuja Galerija Fotografija.
Film The Party, britanske scenaristke in režiserke Sally Potter v režiji Ivice Buljana na odru ljubljanske Drame dobiva svojo gledališko različico. O prenosu v gledališče in njegovih posebnostih so poleg režiserja spregovorili še igralci: Polona Juh, Timon Šturbej in Saša Pavlin Stošić. Izvemo, kako se na zabavi intelektuano politične elite razrijejo marsikatere človeške skrivnosti. Igralec Matic Lukšič, razmišlja o širšem pomenu tragične zgodbe psičke Lajke, ki je kot prvo živo bitje poletela v vesolje. T.i. kozmomuzikal v MGL je splet dramskih, lutkovnih in glasbenih prvin povezanih v celoto. Režiser Jernej Lorenci nadaljuje s pripovedovalskim teatrom, tokrat v MG Ptuj. Življenjska in duhovna pot svetnika Frančišeka Asiškega sta ga navdahnili, da se je skupaj z igralcema Janezom Škofom in Tamaro Avguštin podal na pot raziskovanja in iskanja resnice.
Neveljaven email naslov