Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letna produkcija Akademske folklorne skupine France Marolt je bila tokrat posvečena 80-letnici rojstva enega najvidnejših koreografov in etnokoreologov pri nas, Mirka Ramovša, in 60-letnici njegovega delovanja pri skupini. Predstava je bila zasnovana na poustvaritvi njegovih koreografij in nekaterih novitet, ki jih je pripravil umetniški vodja skupine, Tomaž Simetinger. Posebnost tokratne predstave je bilo sodelovanje simfoničnega orkestra s folklorno skupino. K sodelovanju so povabili mladega skladatelja Andreja Makorja, ki je za simfonično zasedbo priredil devetdeset minut ljudske glasbe, ki jo je izvajal Simfonični orkester Crescendo pod vodstvom dirigenta Žige Kerta. Potek predstave je z naraščajočo harmonizacijo glasbe in gradacijo plesnih koreografij simbolično nakazoval na nenehno rast in razvoj folklorne umetnosti, kakršno gojijo in ustvarjajo pri Akademski folklorni skupini France Marolt.
V prostranem grajskem parku, ki obdaja baročni dvorec v Beltincih, je vnovič zaživel eden od najstarejših folklornih festivalov na Slovenskem. Ob praznovanju 50-letnice festivala so bili v program uvrščeni številni dogodki, med drugimi koncert, ki je bil pripravljen v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija. Z domiselnim prepletom pesemskega in godčevskega izročila so se predstavili Marko banda, Zvezdana Novaković, Grlenice, Duo Miro Božič in Benjamin Barbarič, Gugutke, Ljudski pevci Kulturno-umetniškega društva Anton Mlačnik Luče in Beročka. Režiser: Aljaž Bastič
Sozvočja Slovenije je edinstven koncert, ki predstavlja prerez sodobne slovenske ljudske glasbe. Oblikovalca programa koncerta, Janez Dovč in Jasna Vidakovič, sta za koncert izbrala glasbenike in ansamble vseh generacij, ki prihajajo z različnih krajev Slovenije in zamejstva. V prvem delu so nastopili: Smledniški pritrkovalci, Paridolske korenine (Kozjansko), Janez Dovč, Boštjan Gombač, Trstenke, Jože Režek (Haloze), Fantje s Preske (Dolenjska), Kresnice iz Adlešičev, Sodevski tamburaši, Petračeva (Bloke), Bistrške škuorke (Ilirska Bistrica) ter Alpski godčevski sestav pri FS Ozara Kranj.
Folklorna skupina Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici svojega obstoja poklonila s predstavo z naslovom: Sem. Predstava postavlja v ospredje človeško bit, vsebinsko prepleteno v igro simbolike števila sedem in nič. Prvo predstavlja členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika, število nič pa s podobo simbolizira cikličnost in sklenjenost. Predstava nas popelje skozi poglavja človeškega življenja: rojstvo, iskanje, čaščenje, spopad, združitev, dekadenca in smrt.
Folklorna skupina društva Gartrož iz Nove Gorice vas bo z duhovito in nostalgično koreografijo popeljala v pozna petdeseta leta. Takrat se je življenje na Goriškem začelo razvijati. Razmahnilo se je »švercanje«, ljudje so se navzemali zahodnjaških navad, glasbe in plesov. Koreografija Marije Kapušin parodično nagovarja z vprašanjem, kje je meja folklorne dejavnosti in hkrati ponuja odgovor s poudarjanjem, da je ples živa in nenehno spreminjajoča se dejavnost.
Folklorna skupina Klas iz Horjula je navdih za koreografijo iskala v Cankarjevi pripovedki Kurent. V koreografski zgodbi Marije Čipić Rehar z naslovom Dušo za vesele gosli boste lahko spremljali vandrajočega Kurenta. Glasba, ki jo igra, je žalostna in zvoki iz njegovega glasbila vedno razžalostijo navzoče. Njega pa žene želja, da bi s svojo glasbo lahko razveseljeval ljudi. Za veselo glasbo in glasbilo je pripravljen dati vse, tudi svojo dušo.
Folklorna skupina Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.« in pripoveduje o človeški biti in cikličnosti človeškega razvoja, družbe in posameznika. Plesna točka »Iskanje« z igro, plesom in glasbo prikazuje človekovo obdobje raziskovanja, preizkušanja in odločanja. Koreografijo je pripravil Luka Koprivnik, glasbeno priredbo ljudskih plesov in pesmi pa Sašo Zver.
Ansambel si je nadel ime po svojih vzornikih, svečenikih glasbenikih z imenom Veduni. Tokrat predstavljajo glasbo in glasbila z Balkana.
V sklopu osmega Festivala sodobne in etno glasbe Godibodi sta se na Letnem vrtu Skupnosti Italijanov v Kopru s svežo glasbo predstavila dva dua: Nina in Gregor Volk ter Rok Kleva in Manuel Šavron iz Diatonic string dua z imenom Ragbag. Nina in Gregor Volk, člana družinske zasedbe Volk Folk, se s predelavo ljudske dediščine oddaljujeta od ustaljenih vzorcev izvajalske prakse, a melodične linije kljub temu ostajajo nedotaknjene. V albumu Ragbag neobičajne kombinacije violine in harmonike priznanih obalnih glasbenikov Manuela Šavrona in Roka Kleve pa je polno različnih zvrsti in melodij, od etna do jazza, folka in glasb sveta, zaslišimo pa tudi istrsko lestvico in bretonske plese.
39. mednarodni folklorni festival Beltinci je med 23. in 26. julijem 2009 obiskovalcem ponudil razstave, predstavitev osmih krajevnih skupnosti občine Beltinci s kulinariko, krajevnimi običaji in sejmom, večer tuje folklore in tradicionalno povorko ter revijo izbranih folklornih skupin pod pokroviteljstvom Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Plesno revijo, na kateri je nastopilo osem folklornih skupin iz vse Slovenije ter gostje iz Belgije, lahko še enkrat doživite v današnji oddaji.
Na večeru 7. festivala sodobne avtorske in etnoglasbe Godibodi so nas člani KED-a Folk Slovenija popeljali po različnih regijah Slovenije. Koncert je ubrano zazvenel ob zvokih zasedb, kot so Cintare in Kerlci, skupine Katice, Tomaža Podobnikarja, Janeza Dovča in drugih. Na koncertu se je pokazalo, da je ljudska glasba še kako živa in da lahko izvabi čustva iz slehernega poslušalca, čeprav ta ne razume jezika besedil.
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar, z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina Emona še vedno sledi tem ciljem, tradicionalno umetniško podobo pa dopolnjuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava 'Pleši, poj, oder je tvoj' predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi nekdanjih jugoslovanskih republik.
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina še vedno sledi tem ciljem, ob tem pa tradicionalno umetniško podobo nadgrajuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava Pleši, poj, oder je tvoj predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi plese nekdanjih jugoslovanskih republik.
Spremljali boste zaključni del državnega srečanja slovenskih folklornih skupin za odrasle Le plesat me pelji!, ki jo je na odru Doma II. slovenskega tabora v Žalcu priredil JSKD s tamkajšnjo izpostavo. Na zaključni prireditvi so se predstavile folklorne skupine z najboljšimi programi letošnjega leta, ki so uspešno prešle sistem izbora. Njihove zaključne nastope je povezoval Gregor Budal, ocenjevalo pa tako občinstvo kot tričlanska strokovna žirija.
Posnetek koncerta Sozvočja Slovenije: Ljudska glasba v modernih aranžmajih, Festival Lent 2012.
Folklorna skupina Tine Rožanc je ob svoji 65. obletnici delovanja pripravila predstavo Zeleni Jurij. Naslovili so jo: spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih. Izvedle so ga tri generacije FS Tine Rožanc, na odru pa so se jim pridružili Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti ter solista Karin Možina in Gregor Volk. Spevoples Zeleni Jurij združuje najstarejše zapise o slovenski pesmi, plesu, glasbi in mitologiji ter uveljavljene poustvarjalce na področju ljudske kulture. Prvi tovrstni poizkus v Sloveniji je plod večmesečnega izčrpnega raziskovalnega dela FS Tine Rožanc. Avtor in režiser predstave Klemen Dovč, posnetek je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, režiser Vojko Vidmar, urednik oddaje Daniel Celarec.
Folklorna skupina Tine Rožanc je bila ustanovljena leta 1949 s prihodom članov Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc. S projektom Dotik t-rajanja je skupina predstavila šest odrskih predstavitev folklornega izročila Štajerske, Bele krajine, Prekmurja, Blok, Koroške in osrednje Slovenije. V vsebinskem sklopu Prazniki pomladi se je skupina predstavila z gosti, Skupino sester Trobec-Žagar in zasedbama Volk folk ter Jararaja.
AFS France Marolt iz Ljubljane se predstavlja v koreografiji Anžeta Kerča z naslovom Velikan in pritlikavec, ki prikazuje stilizirano obliko belokranjskih plesov, pri katerih imata posebno vlogo maski velikana in pritlikavca. Ta novejša oblika šemljenja na območju Bele krajine opozarja na dve skrajnosti. Energični pritlikavec je majhen človek, ki želi postati enakopravni del družbe z obvladovanjem svojega nasprotja, telesno močnejšega neokretnega velikana, ki simbolično predstavlja oblastnika.
Folklorna skupina Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.« in pripoveduje o človeški biti in cikličnosti človeškega razvoja, družbe in posameznika. Plesna točka »Rojstvo« z igro, plesom in glasbo prikazuje začetno obdobje človekovega življenja, rojstvo ljubezni, brezskrbno igro in otroško veselje. Koreografijo je pripravil Matevž Jus, glasbeno priredbo ljudskih plesov in pesmi pa Oskar Stopar.
Ansambel Vedun (dr. Mira Omerzel - Mirit, Mojka Žagar, Tine Omerzel Terlep) je otrok ansambla za staro glasbo in arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine Trutamora Slovenica. V času sončnih obratov (solsticijev) in enakonočij (ekvinokcijev) se kozmične energije, ki so pravzaprav neslišen zvok, dobesedno zlijejo s tistimi, ki v tem času uporabljajo zvok kot orodje za uravnovešanje, zdravljenje in duhovno rast. Zato je ansambel Vedun ljudem v času sončnih obratov namenil cikel koncertov. Zvočna preja z glasbili ljudstev sveta OB ZIMSKEM SONČNEM OBRATU je koncert obrednih in svetih pesmi različnih duhovnih tradicij s kanaliziranim medijskim zdravilnim zvokom ob zimskem sončnem obratu.
Neveljaven email naslov
