Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina še vedno sledi tem ciljem, ob tem pa tradicionalno umetniško podobo nadgrajuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava Pleši, poj, oder je tvoj predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi plese nekdanjih jugoslovanskih republik.
Folklorna skupina Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici svojega obstoja poklonila s predstavo z naslovom: Sem. Predstava postavlja v ospredje človeško bit, vsebinsko prepleteno v igro simbolike števila sedem in nič. Prvo predstavlja členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika, število nič pa s podobo simbolizira cikličnost in sklenjenost. Predstava nas popelje skozi poglavja človeškega življenja: rojstvo, iskanje, čaščenje, spopad, združitev, dekadenca in smrt.
Tokrat je televizijska ekipa posnela ljudske plese in običaje, značilne za Gorenjsko v času košnje. Predstavile in odplesale jih bodo folklorne skupine Javorje, Podkoren in Kamniška Bistrica. Strokovni sodelavec Mirko Ramovš, snemalec Slavo Vajt, režija Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z indijskimi glasbili. Kot so zapisali, postane na teh glasbilih slišen neslišni vibracijski tok ali kozmični zvok (šabd). Zvoki stvarjenja, ki oblikujejo in urejajo svet, se prelijejo v slišno brnenje in sozvenenje s številnimi frekvenčnimi valovanji ter neštetimi tonskimi (tudi alikvotnimi) višinami.
Ljubitelji slovenskega plesnega izročila bodo tokrat lahko izvedeli marsikaj zanimivega o plesih z nekaterimi prvinami svatbenih šeg iz Dravinjskih goric, ki jih je s folklorno skupino KUD Janko Živko iz Poljčan iztrgal pozabi njen vodja Branko Fuchs. Strokovni sodelavec je Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič in urednica Danica Dolinar.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z novodobnimi kristalnimi harfami in kristalnimi skledami, ki ob zvokih indijskih klasičnih glasbil zazvenijo zelo nenavadno, kozmično, mnogodimenzionalno, nas preplavijo in odzvanjajo v vsaki naši celici.
Spremljali boste posnetek koncerta, ki je zaznamoval delovanje legendarne radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Oddajo so leta 1966 zasnovali sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta, pozneje pa so jo urejali sodelavci Radia Slovenija (Jasna Vidakovič, mag. Simona Moličnik). Na slavnostnem koncertu so dragoceno slovensko ljudsko glasbeno izročilo predstavili ljudski pevci in godci iz Sloveniji in zamejstva. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Urša Menart.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja s sproščujočimi in urejajočimi zvoki v melosih, ki temeljijo na slovenski melodiki in na slovenski ljudski pesmi Rezije, Prekmurja, Primorske, Gorenjske in osrednje Slovenije. Za spremljavo služijo tudi bordunske citre drsovce, ustne brnivke drumlice in zgodovinska različica harmonike imenovana plonarca.
Tokratna oddaja nas popelje v ljudsko plesno izročilo vzhodne Štajerske, v Zgornjo Koreno, vas jugovzhodno od Maribora. Kljub novemu načinu življenja ljudski plesi tu še niso povsem pozabljeni. S folklorno skupino KUD Tonček Breznar iz Zgornje Korene smo leta 1985 posneli plese, ki so se plesali ob skupnih opravilih, na primer po ličkanje koruze, pri t. i. pušenšanku in na svatbah. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiser Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Shiva šiva je multimedijski koncert Ženskega pevskega zbora iz Roža na avstrijskem Koroškem, ki na svojstven način predstavlja 17 različnih pesmi o delu iz prav toliko različnih koncev sveta. S pesmimi tako predstavlja različne kulture, glasbene tradicije in poglede na delo. Gre torej za multimedijski dogodek, ki opeva občutja, odnose in dojemanje dela, kot vrednote, od katere smo vsi življenjsko odvisni.
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina še vedno sledi tem ciljem, ob tem pa tradicionalno umetniško podobo skupine nadgrajuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava 'Pleši, poj, oder je tvoj' predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi plese nekdanjih jugoslovanskih republik.
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina še vedno sledi tem ciljem, ob tem pa tradicionalno umetniško podobo skupine nadgrajuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava 'Pleši, poj, oder je tvoj' predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi plese nekdanjih jugoslovanskih republik.
Tročlanska zasedba nas Iz Studia 22 pelje po poteh Etna. Če njihovo starost primerjamo z literaturo, po kateri posegajo, so še pravi otroci, ki z otroško zagnanostjo, ljubeznijo in vdanostjo delijo svoj pogled na glasbo. Pravijo, da ta v sebi nosi samo to, kar glasbenik vanjo vloži. Staro v novem, novo v starem. (P)osebna preobleka ljudskih pesmi.
V seriji, s katero ohranjamo slovensko ljudsko plesno izročilo, smo na filmski trak posneli tudi nekatere plese vzhodne Štajerske, ki so jih zaplesale folklorne skupine iz Cirkovcev, Markovcev, Obreža in Križevcev pri Ljutomeru. Redaktor oddaje je Marjan Stare, strokovni sodelavec Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Folklorna skupina Tine Rožanc je bila ustanovljena leta 1949 s prihodom članov Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc. S projektom Dotik t-rajanja je skupina predstavila šest odrskih predstavitev folklornega izročila Štajerske, Bele krajine, Prekmurja, Blok, Koroške in osrednje Slovenije. V vsebinskem sklopu Prazniki pomladi se je skupina predstavila z gosti, Skupino sester Trobec-Žagar in zasedbama Volk folk ter Jararaja.
Prijazno mesto Metlika se ponaša z burno preteklostjo, posebno zanimivo pa je njegovo plesno izročilo. V oddaji smo z njegovo folklorno skupino posneli Metliško kolo, ki so ga včasih meščani plesali ob pomladanskih praznikih, ter plese Rešetca, Turn in Kurji boj. Črnomelj, belokranjsko gospodarsko in kulturno središče, skrbno čuva plesno izročilo, njihovo Črnomaljsko kolo. Na našem posnetku ga pleše domača folklorna skupina. V Vinici, ki slovi predvsem kot rojstno mesto pesnika Otona Župančiča, pa smo z viniško folklorno skupino posneli Viniško kolo in Koprivo. Redaktor Marjan Stare, scenarij Bruno Ravnikar, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Nediški puobi in Barski oktet ohranjajo in oživljajo pesmi svojih očetov in pradedov iz Beneške Slovenije in s tem tudi slovenski jezik na tem območju. Skupina pevcev iz Beneške Slovenije Nediški poubi je nastala na pobudo slavista, skladatelja in raziskovalca slovenskega ljudskega izročila Beneške Slovenije Pavla Merkuja. Že vrsto let ohranjajo in obujajo domače večglasno petje. Prav tako Barski oktet, ki v petju v slovenskih narečjih videmske pokrajine (tersko, beneško, rezijansko) združuje osem mladih, živečih v Terski dolini. Urednica Danica Dolinar, režija Urša Menart.
Filmska ekipa se je tokrat najprej odpravila v vas Preloka, ki se sonči na najlepšem razgledišču sredi velikega zavoja, ki ga napravi Kolpa od Vinice proti Adlešičem. Zdi se, da je vedrina pokrajine prešla tudi na same Preločane in njihove pesmi in plese. S folklorno skupino iz Bojancev, stare uskoške vasi, smo posneli Bojanske plese, s folklorno skupino iz Predgrada, največje vasi Poljanske doline, pa koli Na triumf in Pobelelo pole. Redaktor Marjan Stare, scenarij Bruno Ravnikar, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Serija Slovenski ljudski plesi je nastajala več let in danes hranimo v arhivu Televizije Slovenija kar 29 oddaj. Tri oddaje so nastale s filmskih snemanj v Beli krajini. Tokrat predstavljamo plese iz Adlešičev (Hruške, jabuke, slive, Tribučko kolo, Lipa moja gora zelena in Lepa Anka), iz Starega trga ( Ki za kolo, Dober večer stara majko, Majka čeru in Smiljaniče ) ter iz Predgrada ( Most, Vrečo šivat). Strokovno vodstvo Mirka Ramovša, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Oddaja iz serije Slovenski ljudski plesi predstavlja plese s treh slovenskih etničnih področij: z Goriškega, iz Beneške Slovenije in Rezije. Plese so obnovili člani folklornih skupin Travnik iz Gorice, »Stu ledi« iz Trsta in »Val Resia« iz Rezije. Posneli smo jih v pustnem času. Urednica Danica Dolinar, strokovni sodelavec Mirko Ramovš, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Neveljaven email naslov
