Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
AFS France Marolt iz Ljubljane se predstavlja v koreografiji Anžeta Kerča z naslovom Velikan in pritlikavec, ki prikazuje stilizirano obliko belokranjskih plesov, pri katerih imata posebno vlogo maski velikana in pritlikavca. Ta novejša oblika šemljenja na območju Bele krajine opozarja na dve skrajnosti. Energični pritlikavec je majhen človek, ki želi postati enakopravni del družbe z obvladovanjem svojega nasprotja, telesno močnejšega neokretnega velikana, ki simbolično predstavlja oblastnika.
Folklorna skupina Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.« in pripoveduje o človeški biti in cikličnosti človeškega razvoja, družbe in posameznika. Plesna točka »Rojstvo« z igro, plesom in glasbo prikazuje začetno obdobje človekovega življenja, rojstvo ljubezni, brezskrbno igro in otroško veselje. Koreografijo je pripravil Matevž Jus, glasbeno priredbo ljudskih plesov in pesmi pa Oskar Stopar.
Ansambel Vedun (dr. Mira Omerzel - Mirit, Mojka Žagar, Tine Omerzel Terlep) je otrok ansambla za staro glasbo in arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine Trutamora Slovenica. V času sončnih obratov (solsticijev) in enakonočij (ekvinokcijev) se kozmične energije, ki so pravzaprav neslišen zvok, dobesedno zlijejo s tistimi, ki v tem času uporabljajo zvok kot orodje za uravnovešanje, zdravljenje in duhovno rast. Zato je ansambel Vedun ljudem v času sončnih obratov namenil cikel koncertov. Zvočna preja z glasbili ljudstev sveta OB ZIMSKEM SONČNEM OBRATU je koncert obrednih in svetih pesmi različnih duhovnih tradicij s kanaliziranim medijskim zdravilnim zvokom ob zimskem sončnem obratu.
Na odru Kosovelovega doma v Sežani so se predstavile najboljše folklorne skupine odraslih iz Slovenije, ki so bile izbrane na sedmih regijskih srečanjih v letu 2013. Njihove nastope sta ocenjevali strokovni spremljevalki srečanj Neva Trampuš in Nina Volk. Sklepna prireditev v Sežani je tako ponudila cvet slovenske folklorne dejavnosti, nastope pa je hudomušno povezovala igralka Nataša Tič Ralijan. V prvem delu so se predstavile FS Tine Rožanc Ljubljana, MFS Podkev Miklavž pri Ormožu, AFS France Marolt Ljubljana, FS Dragatuš in gostujoča Otroška folklorna skupina Val iz Kopra.
39. mednarodni folklorni festival Beltinci je med 23. in 26. julijem 2009 obiskovalcem ponudil razstave, predstavitev osmih krajevnih skupnosti občine Beltinci s kulinariko, krajevnimi običaji in sejmom, večer tuje folklore in tradicionalno povorko ter revijo izbranih folklornih skupin pod pokroviteljstvom Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Plesno revijo, na kateri je nastopilo osem folklornih skupin iz vse Slovenije ter gostje iz Belgije, lahko še enkrat doživite v današnji oddaji.
Gala koncert Akademske folklorne skupine France Marolt iz leta 2015, posvečen enemu najvidnejših slovenskih koreografov in etnokoreologov Mirku Ramovšu. Zasnovan je na poustvaritvi njegovih koreografij in nekaterih novosti, ki jih je pripravil umetniški vodja skupine, Tomaž Simetinger. Posebnost tokratne predstave je bilo sodelovanje folklorne skupine s simfoničnim orkestrom. Mladi skladatelj Andrej Makor je za simfonično zasedbo priredil devetdeset minut ljudske glasbe. Izvedel jo je Simfonični orkester Crescendo pod vodstvom dirigenta Žige Kerta.
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina še vedno sledi tem ciljem, ob tem pa tradicionalno umetniško podobo nadgrajuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava Pleši, poj, oder je tvoj predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi plese nekdanjih jugoslovanskih republik.
Folklorna skupina Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici svojega obstoja poklonila s predstavo z naslovom: Sem. Predstava postavlja v ospredje človeško bit, vsebinsko prepleteno v igro simbolike števila sedem in nič. Prvo predstavlja členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika, število nič pa s podobo simbolizira cikličnost in sklenjenost. Predstava nas popelje skozi poglavja človeškega življenja: rojstvo, iskanje, čaščenje, spopad, združitev, dekadenca in smrt.
Tokrat je televizijska ekipa posnela ljudske plese in običaje, značilne za Gorenjsko v času košnje. Predstavile in odplesale jih bodo folklorne skupine Javorje, Podkoren in Kamniška Bistrica. Strokovni sodelavec Mirko Ramovš, snemalec Slavo Vajt, režija Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z indijskimi glasbili. Kot so zapisali, postane na teh glasbilih slišen neslišni vibracijski tok ali kozmični zvok (šabd). Zvoki stvarjenja, ki oblikujejo in urejajo svet, se prelijejo v slišno brnenje in sozvenenje s številnimi frekvenčnimi valovanji ter neštetimi tonskimi (tudi alikvotnimi) višinami.
Ljubitelji slovenskega plesnega izročila bodo tokrat lahko izvedeli marsikaj zanimivega o plesih z nekaterimi prvinami svatbenih šeg iz Dravinjskih goric, ki jih je s folklorno skupino KUD Janko Živko iz Poljčan iztrgal pozabi njen vodja Branko Fuchs. Strokovni sodelavec je Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič in urednica Danica Dolinar.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z novodobnimi kristalnimi harfami in kristalnimi skledami, ki ob zvokih indijskih klasičnih glasbil zazvenijo zelo nenavadno, kozmično, mnogodimenzionalno, nas preplavijo in odzvanjajo v vsaki naši celici.
Spremljali boste posnetek koncerta, ki je zaznamoval delovanje legendarne radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Oddajo so leta 1966 zasnovali sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta, pozneje pa so jo urejali sodelavci Radia Slovenija (Jasna Vidakovič, mag. Simona Moličnik). Na slavnostnem koncertu so dragoceno slovensko ljudsko glasbeno izročilo predstavili ljudski pevci in godci iz Sloveniji in zamejstva. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Urša Menart.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja s sproščujočimi in urejajočimi zvoki v melosih, ki temeljijo na slovenski melodiki in na slovenski ljudski pesmi Rezije, Prekmurja, Primorske, Gorenjske in osrednje Slovenije. Za spremljavo služijo tudi bordunske citre drsovce, ustne brnivke drumlice in zgodovinska različica harmonike imenovana plonarca.
Tokratna oddaja nas popelje v ljudsko plesno izročilo vzhodne Štajerske, v Zgornjo Koreno, vas jugovzhodno od Maribora. Kljub novemu načinu življenja ljudski plesi tu še niso povsem pozabljeni. S folklorno skupino KUD Tonček Breznar iz Zgornje Korene smo leta 1985 posneli plese, ki so se plesali ob skupnih opravilih, na primer po ličkanje koruze, pri t. i. pušenšanku in na svatbah. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiser Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Shiva šiva je multimedijski koncert Ženskega pevskega zbora iz Roža na avstrijskem Koroškem, ki na svojstven način predstavlja 17 različnih pesmi o delu iz prav toliko različnih koncev sveta. S pesmimi tako predstavlja različne kulture, glasbene tradicije in poglede na delo. Gre torej za multimedijski dogodek, ki opeva občutja, odnose in dojemanje dela, kot vrednote, od katere smo vsi življenjsko odvisni.
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina še vedno sledi tem ciljem, ob tem pa tradicionalno umetniško podobo skupine nadgrajuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava 'Pleši, poj, oder je tvoj' predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi plese nekdanjih jugoslovanskih republik.
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina še vedno sledi tem ciljem, ob tem pa tradicionalno umetniško podobo skupine nadgrajuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava 'Pleši, poj, oder je tvoj' predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi plese nekdanjih jugoslovanskih republik.
Tročlanska zasedba nas Iz Studia 22 pelje po poteh Etna. Če njihovo starost primerjamo z literaturo, po kateri posegajo, so še pravi otroci, ki z otroško zagnanostjo, ljubeznijo in vdanostjo delijo svoj pogled na glasbo. Pravijo, da ta v sebi nosi samo to, kar glasbenik vanjo vloži. Staro v novem, novo v starem. (P)osebna preobleka ljudskih pesmi.
V seriji, s katero ohranjamo slovensko ljudsko plesno izročilo, smo na filmski trak posneli tudi nekatere plese vzhodne Štajerske, ki so jih zaplesale folklorne skupine iz Cirkovcev, Markovcev, Obreža in Križevcev pri Ljutomeru. Redaktor oddaje je Marjan Stare, strokovni sodelavec Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Neveljaven email naslov
