Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija nastopajo priznani poustvarjalci – mezzosopranistka Elena Dobravec (Habanera iz opere Carmen), Ljuben Dimkaroski na neandertalski piščali (Air Johanna Sebastiana Bacha), pianist Urban Stanič (odlomek Lisztovega klavirskega koncerta št. 1 v Es-duru) in mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran (arija Non so piu cosa son iz Mozartove opere Figarova svatba). Dirigent Simon Dvoršak. Režiser Igor Zupe, urednik oddaje Daniel Celarec.
Simfonični orkester RTV Slovenija že krepko vstopa v sedmo desetletje svojega delovanja in ves ta čas velja za pomemben del slovenske kulture. Njegova temeljna dejavnost so studijska in koncertna snemanja za nacionalni glasbeni arhiv, ki je na voljo radijskim in televizijskim programom. Program koncerta tokrat izpostavlja najlepša dela iz svetovne zakladnice klasične glasbene literature. Na sporedu boste lahko prisluhnili delom G. Rossinija, J. Brahmsa, M. Glinke in J. Straussa mlajšega. Režiser: Aljaž Bastič
Nova evropska pesmarica, mednarodna koprodukcija televizijskih hiš, članic EBU-ja, je leta 2021 pripravila projekt Ponovno skupaj. Osem televizijskih hiš (RTV Slovenija, ORF, Televizija Romunija, Norveška radiotelevizija, Radiotelevizija Portugalska, kazahstanska Agencija Khaber, Francoska televizija in RT Srbija) je na temo ponovnega zbližanja ljudi po pandemiji posnelo videospote. Za RTV Slovenija so ga posneli v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, tokrat pa se predstavlja Francoska televizija. NEW EUROPEAN SONGBOOOK – BACK TOGETHER/Francija/2021/režija: Sarrazac Martin
Uživali boste lahko v vrhunski interpretaciji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pod taktirko šefa dirigenta En Shaa se predstavlja z vizualizacijo v studiu, z izvedbo baletne glasbe Špartak, ki je nastala pod skladateljskih peresom armenskega skladatelja Arama Hačaturjana.
Slovenska pianistka Irena Koblar in nemška sopranistka Katharina Hagopian nam predstavljata v slovenskem prostoru manj znane samospeve za glas in klavir nemškega skladatelja Johannesa Brahmsa (1833-1897). Irena Koblar je diplomsko in magistrsko izobrazbo pridobila na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je študirala pri Alexei Lubimovu. Študij je nadaljevala v razredu Jerome Rosea na Mannes College of Music v New York-u, ZDA. Solistično in s komornimi ansambli je koncertirala v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Irskem, Hrvaškem, Poljskem, Češkem, Makedoniji, Belorusiji, Španiji, Švici, ZDA in drugje. Nemška sopranistka Katharina Hagopian je študirala pri Kai Wessel v Kölnu in pridobila diplome iz petja, splošne glasbene izobrazbe in vokalne pedagogije. Študij je nadaljevala pri Amy Burton na Mannes College The New School v New York-u, ki ga je leta 2009 končala z magistrsko diplomo. Od sezone 2011/12 je solistka operne in gledališke hiše v nemškemu Aachnu. Režiser Igor Zupe, urednik oddaje Daniel Celarec.
Studijski posnetek Beethovnove Violinske sonate št. 5., op. 24 sta izvedla violinistka Vesna Velušček in pianist Klemen Golner. Popeljala sta nas skozi cikel štirih kontrastnih stavkov, od vedrega in pomladno obarvanega prvega stavka, zamišljenega, skoraj religioznega Adagia in hitrega, nevihtnega Scherza do zaključnega stavka, v katerem spet posije toplo pomladno sonce. Vizualna podoba je nastala v sodelovanju režiserja Aljaža Bastiča, scenografke Urške Dolinar in grafičnega oblikovalca Simona Luznarja. Režiser posnetka je Aljaž Bastič, urednica oddaje Danica Dolinar.
Duo Lorenz-Šček v sestavi Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Šček-Lorenz (klavir) je začel delovati leta 1980. Z bogatim repertoarjem, ki sega od baročne do sodobne glasbe, je z velikimi uspehi nastopal doma in na tujem, za svoje delo pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom dirigenta, hkrati pa tudi diplomiranega pianista Simona Krečiča pripravil koncert klavirske glasbe. Poimenovali so ga »Noč klavirjev«, saj se je v enem večeru na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavilo kar pet mladih pianistov na petih klavirskih koncertih. V tokratni oddaji boste spremljali Rapsodijo na Paganinijevo temo v a-molu, op. 43, skladatelja Rahmaninova, v izvedbi pianista Danijela Breclja (1998). Klavir se je začel učiti na Glasbeni šoli v Novi Gorici, že pri dvanajstih letih pa ga je v razred nadarjenih otrok sprejel priznani ruski pedagog in pianist Sijavuš Gadžijev. Magisterij je opravil na Pariškem državnem konservatoriju in se izpopolnjeval na Salzburškem Mozarteumu in Pianistični akademiji v Imoli.
Violončelistka Karmen Pečar se je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavila kot solistka ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaa. Predstavila se je v izvedbi priznanega Koncerta za violončelo in orkester angleškega skladatelja Edwarda Elgarja. Z istim koncertom je Karmen prvič nastopila in opozorila nase že kot trinajstletna deklica. Od takrat je igrala že s številnimi domačimi in tujimi orkestri, osvojila priznanja in nagrade na številnih tekmovanjih in poučevala na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Danes svoje izkušnje in znanje predaja mladim na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.
Posnetek izvedbe iz koncertnega ciklusa Tutti, ki ga pripravlja ljubljanska Akademija za glasbo. Na odru Gallusove dvorane v Cankarjevem domu je Simfonični orkester Akademije za glasbo pod vodstvom Simona Dvoršaka predstavil osmo simfonijo češkega skladatelja Antonina Dvořáka. Dvořák je simfonijo napisal v obdobju optimizma in vzpenjajoče se slave v svoji domovini, , kjer se je ustalil po letih potovanj po svetu. V njej je uporabil raznolike glasbene ideje in motive iz češke ljudske glasbe, posvetil pa jo je Češki akademiji znanosti in umetnosti.
Spremljali boste posnetke treh raznovrstnih glasbenih del skladatelja Uroša Kreka, ki je močno zaznamoval slovenski glasbeni prostor in velja za enega vidnejših predstavnikov 20. stoletja. Izjemno priljubljeno delo je njegova Sonatina za godala, ki jo predstavlja Komorni godalni orkester Akademije za glasbo v Ljubljani. Invocazione je manj znano sodobno delo, napisano za solista Dejana Prešička na sopranskem saksofonu in Nino Prešiček za klavirjem. Posnetek sklene izvedba čudovite priredbe belokranjske ljudske pesmi Aj zèlena je vsa gorá. Zapoje jo dekliški Mladinski pevski zbor RTV Slovenija.
Uživali boste lahko v muziciranju Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in sopranistke Nike Gorič. V okviru cikla Sozvočje svetov sta v slikoviti Slavnostni dvorani Narodne galerije nastopila z zanimivo sodobno slovensko glasbo, ki se navezuje na Ljubljano in njene motive. Najprej bo na vrsti Ljubljanski concertino št. 5 – Kongresni trg skladatelja Tineta Beca (1993), nato pa Ljubljanski koncert št. 5 – Knjiga teles za sopran in godala skladatelja Vita Žuraja (1979), z besedili Aleša Štegerja.
Simfonični orkester RTV Slovenija, ki ga vodi bolgarski dirigent Rossen Milanov, je izvedel Žalno simfonijo št. 44 Josepha Haydna. Mešani pevski zbor Glasbene matice pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika pa se je predstavil s kontrastnim izborom iz njegovega opusa, štiriglasno lirično pesmijo Večerna pesem Bogu.
Uživali boste lahko v muziciranju Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in sopranistke Nike Gorič. V okviru cikla Sozvočje svetov sta v slikoviti Slavnostni dvorani Narodne galerije nastopila s poslušljivo glasbo Antonija Vivaldija. Orkester sam je izvedel deli Sinfonia v h-molu, RV 169 in Koncert za godala v g-molu, RV 157, s solistko skupaj pa je orkester poustvaril Vivaldijevo skladbo In furore iustissima irae, RV 626.
Posnetek s poletnega koncerta Festivala Ljubljana, posvečenega Mozartovi glasbi. Mate Bekavac, klarinetist in umetniški vodja, se je tokrat predstavil tudi v vlogi dirigenta koncerta. Simfonični orkester RTV Slovenija je pod njegovim vodstvom pripravil izvedbi Mozartove Uverture k operi Figarova svatba in Simfonije št. 41, Jupiter.
Društvo slovenskih skladateljev je v sodelovanju s Konservatorijem za glasbo in balet Ljubljana pripravilo večer glasbe skladatelja Lojzeta Lebiča ob njegovem častitljivem osebnem jubileju. Glasbeni program so predstavili profesorji Konservatorija, oblikoval pa ga je njegov direktor in glasbenik, prof. Dejan Prešiček. Glasbena dela Lojzeta Lebiča za različne komorne zasedbe so se tako na odru zvrstila v njegovem kronološkem ustvarjalnem pregledu. Predstavili so njegove kompozicije: Rej za solo harmoniko, zborovsko uglasbitev koroške pesmi Zmierom moram bondrati, sedem podob za kljunaste flavte in asistente Od blizu in daleč, Invokacijo a Primož Ramovš za saksofon in klavir ter Barvni krog za manjši orkester.
Posnetek glasbenega dodatka, s katerim je na koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma postregel gostujoči violinist Dan Zhu. Izvrstni glasbenik velja za enega najbolj uveljavljenih kitajskih solistov mlajše generacije na mednarodnem glasbenem prizorišču. Na svoji glasbeni poti, ki ga vodi po vsem svetu, se vse pogosteje vrača v Slovenijo, kjer si je ustvaril novo domovanje.
Na simfoničnem koncertu ljubljanske Akademije za glasbo je svojo Slavnostno uverturo predstavil skladatelj najmlajše generacije Dominik Jakšič. Napisal jo je leta 2020 ob zaključku študija kompozicije. Skladbo je snoval že vrsto let pred tem, med letenjem v majhnem jadralnem letalu nad Koroško. Pri izvedbi romantične in izvirne Schumannove Koncertne skladbe za štiri rogove so sodelovali uspešni mladi hornisti, Jože Rošer, Petar Kšenek, Gašper Okorn in Blaž Ogrič. Pripravili so jo pod mentorstvom profesorja Boštjana Lipovška, ob spremljavi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo pod vodstvom Simona Dvoršaka.
Koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je gostil izjemnega domačega violinista Nikolo Pajanovića, ki si je tudi za ta koncert postavil visok cilj: predstavil se je z interpretacijo Violinskega koncerta P. I. Čajkovskega, ki spada med najzahtevnejše tovrstne skladbe in predstavlja preizkusni kamen vsakega interpreta.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom En Shaa predstavil 2. simfonijo velikega romantičnega ruskega skladatelja in pianista Sergeja Rahmaninova. Rahmaninov je po neuspeli izvedbi in kritikah Prve simfonije izgubljal zaupanje vase, trpel zaradi skrhane ustvarjalnosti in celo depresije. Čeprav je v istem času doživljal velike uspehe kot dirigent in skladatelj klavirske literature, se je pred komponiranjem svoje druge simfonije soočal s strahom in dvomom. Na začetku je bil z zapisi simfonije zelo nezadovoljen, po nekaj mesecih intenzivnega dela pa se je le odločil in jo predstavil občinstvu. To jo je sprejelo z navdušenjem in skladatelju povrnilo občutek samozavesti in ustvarjalne moči.
Neveljaven email naslov