Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uživali boste lahko v televizijski upodobitvi Kvarteta violončelov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Zasedbo sestavljajo Tanja Babnik, Milan Hudnik, Igor Mitrović in Jaka Trilar. Lepoto svojega muziciranja bodo violončelisti predstavili z glasbo Astorja Piazzolle, s Poletjem in Jesenjo iz cikla Letni časi v Buenos Airesu. Režiser Aleksander Šmuc, urednik oddaje Daniel Celarec.
Posnetek koncerta otvarja krstna izvedba simfoničnega dela Krik smrti, ki je nastalo pod skladateljskim peresom Vita Žuraja (roj. leta 1979). Žuraj, eden najplodnejših mladih slovenskih skladateljev, je jeseni leta 2002 diplomiral iz kompozicije in glasbene teorije v razredu prof. Marka Mihevca na ljubljanski Akademiji za glasbo in velja za najbolj prepoznavnega živečega slovenskega skladatelja v mednarodnem merilu. V nadaljevanju boste spremljali simfonijo v enem stavku – Domovina našega dirigenta in skladatelja Boga Leskovica (1909–1995). Dirigent Marko Letonja.
Posnetek izvirnega glasbenega sodelovanja, ter mnenj o ustvarjalnem iskanju in bistvu skupnega muziciranja dveh umetnikov, violinista Vasilija Meljnikova ter čembalista in skladatelja Milka Lazarja. V novem delu Milka Lazarja z naslovom 10 Pieces za violino in čembalo, ki sta ga občinstvu predstavila v okviru poletnega festivala Imago Sloveniae 2012 sta razkrila edinstveno glasbeno pot. V prepletanju ustvarjalne in poustvarjalne energije, ki ju zahteva interpretacija novega dela sta raziskovala neodkrito polje zvočnih možnosti in glasbenih izrazov. Iskala sta jih v medsebojni komunikaciji in nenavadni kombinaciji inštrumentov. Igranje na čembalo in violino s pomočjo baročnega loka je sicer običajno za poustvarjanje baročne glasbe, ni pa ga zaslediti v interpretacijah sodobnih kompozicij. Zato 10 Pieces za violino in čembalo predstavlja edinstven primer združitve starih inštrumentov v sodobnem glasbenem izrazu. Gre za izviren pristop in novo odkrivanje, ki upošteva avtentični način igranja, hkrati pa ponuja novo zvočno izkušnjo.
Z glasbenim uvodom v poletje so občinstvo na Kongresnem trgu v Ljubljani navdušili prvaki mariborske operne hiše (Andreja Zakonjšek Krt, Rebeka Lokar, Martin Sušnik, Jaki Jurgec) in neverjetna komaj desetletna harfistka Evelin Greblo. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra SNG Maribor pod taktirko Simona Krečiča so se nastopajoči poklonili 50. obletnici smrti skladatelja Lucijana Marije Škerjanca in 150. obletnici rojstva Sergeja Rahmaninova, na sporedu pa niso manjkale niti skrbno izbrane arije in dueti iz priljubljenih oper. Režiser Aljaž Bastič.
Mozart je svoj znameniti Rekviem v d-molu, napisan za simfonični orkester, mešani pevski zbor in vokalne soliste pustil nedokončan. Začel ga je pisati leta 1791 in se mu posvečal prav do svoje smrti konec istega leta. Rekviem oziroma Maša za umrle je bila ob pomoči drugih skladateljev dokončana leto zatem. Rekviem so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani pod taktirko Lorisa Voltolinija izvedli solisti Bernarda Fink, Marcos Fink, Theresa Plut, Martin Sušnik, Simfonični orkester RTV Slovenija in Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana.
Posnetek skladbe Toccata in fuga v d-molu, ki velja za najbolj znano orgelsko delo vseh časov. Skladbo je napisal baročni glasbeni genij Johann Sebastian Bach, posnetek pa je nastal v cerkvi San Zenone v italijanskem mestu Portogruaro. Režija Vojko Vidmar.
Baročni orkester Evropske unije je edinstven glasbeni sestav, ki vsako leto na avdicijah izbere najboljše mlade baročne glasbenike iz vse Evrope. Orkester se je poslušalcem predstavil na Festivalu Seviqc Brežice, ki po vsej Sloveniji uspešno oživlja staro glasbo. V zgodovinskem ambientu Gradu Slovenska Bistrica so zazvenele slikovite baročne plesne in sakralne kompozicije francoskih skladateljev J. F. Rebela, M. A. Charpentiera, J. B. Lullya in J. P. Rameauja. Glasbeno potovanje »Ples vetrov« se začenja z uglasbitvijo elementov, ki ponazarjajo nastanek sveta. To so voda, zemlja, ogenj in zrak. Zaokroži pa ga zaključna skladba, ki izrazi moč in silovitost različnih vetrov in njihove bogove.
Spremljali boste posnetek koncerta, ki so ga študenti pod vodstvom mentorjev z obeh akademij pripravili v Slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani. Pripravili so glasbeni repertoar iz obdobij celjskih grofov, pozne renesanse in zgodnjega baroka, povezan s slovenskim in češkim glasbenim prostorom. Nastopili so glasbeniki pevskega consorta praške glasbene akademije ter ansambla kljunastih flavt in baročnih pozavn ljubljanske glasbene akademije pod umetniškim vodstvom mentorjev doc. Lukáša Matouška, doc. Mateje Bajt, prof. Dušana Kranjca in prof. Egona Mihajlovića.
V okviru komornih večerov Akademije za glasbo v Ljubljani se je v Kazinski dvorani predstavil študentski ansambel saksofonov pod vodstvom mentorja, saksofonista Mihe Rogina. Zasedba predstavlja družino saksofonskih inštrumentov, ki s svojim zvočnim spektrom lahko nadomesti celotni godalni orkester. Na koncertu so glasbeniki izvedli priredbe znanih orkestralnih kompozicij Petra Iljiča Čajkovskega, Maurica Ravela in Igorja Stravinskega v zanimivi izvedbi celotnega orkestra saksofonov.
Koncert, naslovljen Med zemljo in nebom, predstavlja delo Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki nas s svojo glasbo dviguje do neslutenih višav. Veliko mašo v c-molu je skladatelj komponiral po selitvi na Dunaj in poroki s Konstanco Weber. Prva izvedba je bila v Salzburgu, kjer je zahtevno sopransko vlogo pela njegova soproga. Tokrat se v vlogi sopranistke predstavlja operna pevka, solistka Nina Dominko. Poleg nje v solističnih vlogah nastopajo mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik in baritonist Domen Križaj. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije vodi gostujoči estonski dirigent Risto Joost.
Le malokdo pozna glasbilo kot je pedalni klavir. Eden redkih, ki se je poglobil v svet bogatih zvočnih dimenzij in zahtevnega igranja na to glasbilo je Dalibor Miklavčič, slovenski organist, pianist, čembalist in mojster improvizacije. V studiu smo s Simfoniki RTVS pod taktirko En Shaa posneli koncert v Es duru, ki ga je Charles Gounod napisal prav za pedalni klavir. Urednica Danica Dolinar, režiser Marjan Kučej.
Spremljali boste baročno glasbo v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Na sporedu bodo dela Uvertura k operi Almira, Koncert za violino v B-duru in Concerto grosso v G-duru Georga Friedricha Händla, Concerto grosso v D-duru Händlovega vzornika - Arcangella Corellija ter Simfonija št. 7 v Es-duru Carla Friedricha Abla. Dirigent Uroš Lajovic.
Pihalni kvintet Slowind je k programskemu oblikovanju svojega 16. festivala sodobne glasbe povabil izjemnega flavtista, skladatelja in dirigenta Roberta Aitkena, ki prihaja iz Kanade. Pripravil je izbor subtilne glasbe z Daljnega vzhoda, katere osrednja osebnost je japonski avantgardni skladatelj Toru Takemicu. Izpovedna moč njegove glasbe je pustila neizbrisen pečat v japonski kulturi 20. stoletja, na glasbenem in filmskem področju. Na zaključnem koncertu festivala smo v izvedbi izkušenih slovenskih in gostujočih japonskih interpretov sodobne klasične glasbe, posneli raznovrsten izbor njegovih kompozicij in predstavitev kompozicije mlajšega japonskega skladatelja Tošia Hosokave.
Nova evropska pesmarica, mednarodna koprodukcija televizijskih hiš, članic EBU-ja, je bila leta 2021 posvečena temi Ponovno skupaj. Osem televizijskih hiš, med njimi tudi Televizija Slovenija z Uredništvom glasbenih in baletnih oddaj, je na temo ponovnega zbližanja ljudi po pandemiji posnelo videospote. Kot prva se predstavlja Slovenija, ki je videospot med drugim posnela v slikoviti gorski dolini pri Kamniški Bistrici. Avtor glasbe Samo Vovk, besedilo Nejc Podobnik, izvajalci Samo Vovk, Lea Rihter, Leon Firšt, Barbara Grahor Vovk in Jana Gamser . Direktor fotografije Gregor Kitek, scenarij in režija Nikolaj Vodošek, urednik in vodja slovenskega dela koprodukcije Daniel Celarec.
Na Kongresnem trgu je junija zvenel cvetober priljubljenih opernih arij in duetov v interpretaciji odličnih pevk mlajše generacije: sopranistke Nike Gorič in mezzosopranistke Sare Briški Cirman - Raiven. Offenbachovo Barkarolo, Delibesov Cvetlični duet, arijo iz opere Judita Franza Lehárja in Luize iz zarzuele Zebedejeve hčere Ruperta Chapíja y Lorenteja je Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Ane Erčulj in Davorina Morija dopolnil še z Leoncavallovim Intermezzom iz opere Glumači ter Španskim plesom iz de Fallove opere Kratko življenje. Režiser Aljaž Batič.
Koncert, naslovljen Med zemljo in nebom, predstavlja delo Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki nas s svojo glasbo dviguje do neslutenih višav. Simfonija št. 41 je njegova zadnja in je eno najslavnejših simfoničnih del. Velja za mojstrovino, ki se v zvočnem, kompozicijskem in intelektualnem smislu razteza od intimnosti in preprostosti do izjemne kompleksnosti in veličastnosti. Vzdevek »Jupiter« je dobila po Mozartovi smrti, in sicer naj bi jo zaradi bleščečih uvodnih taktov ali veličastnega finala leta 1819 tako poimenoval londonski organizator koncertov Johann Peter Salomon. Spremljali boste izvedbo Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom gostujočega estonskega dirigenta Rista Joosta.
Baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač sta na Ljubljanskem gradu predstavila izbor slovenskih samospevov. Grajske sobane sta napolnila s subtilnimi interpretacijami uglasbenih poezij skladateljev Lucijana Marije Škerjanca, Antona Lajovica, Frana Gerbiča in Frana Serafina Vilharja. Matjaž Robavs je končal študij solopetja na Univerzi za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju, v okviru katerega se je specializiral prav za interpretacijo samospeva in oratorija. Andreja Kosmač je z odliko diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak in se specializirala predvsem za igranje komorne glasbe.
Simfonični orkester RTV Slovenija velja za pomemben del slovenske kulture. Njegova temeljna dejavnost so studijska in koncertna snemanja za nacionalni glasbeni arhiv, ki je na voljo radijskim in televizijskim programom. Tokrat bo pod taktirko Davorina Morija zazvenel brezčasni valček Na lepi modri Donavi Johanna Straussa mlajšega. Režiser Aljaž Bastič.
Predstavljamo vam televizijsko upodobitev skladbe Metamorfoze, ki je nastala pod skladateljskim peresom bosanskega skladatelje Avda Smailovića. Smailovićev opus temelji na prepletanju ljudskega izročila in sodobne evropske glasbe, med njegovimi solistično instrumentalnimi skladbami pa pripada osrednje mesto prav skladbi Metamorfoze iz leta 1980. Izvajalka je Meira Smailović, redaktor oddaje Daniel Celarec, režiser Tomaž Švigelj.
Posnetek sklepnega koncerta 20. Festivala Slowind, na katerem se je Pihalni kvintet Slowind še zadnjič poklonil umetnikom in zvestim spremljevalcem sodobne glasbene ustvarjalnosti. Predstavili so pregled glasbenih del slovenskih skladateljev, ki so v 20 letih prirejanja festivala nastala po njegovem naročilu. V posnetku prvega dela koncerta boste tako lahko slišali dela Lojzeta Lebiča, Urške Pompe in zelo uspešne skladateljice mlajše generacije Nine Šenk.
Neveljaven email naslov