Zaradi storitev v oblaku, ki ga sestavlja na milijone računalniških strežnikov po vsem svetu, je splet postal veliko skladišče svetovnega znanja.
Vendar prenos naših življenj v oblak prinaša precejšnje okoljske izzive.
Ogromni podatkovni centri, postavljeni po vsem svetu – od zasneženih gora v severni Evropi do puščav v ZDA – shranjujejo naše podatke.
Filmi, veliki športni dogodki, e-pošta in video igre so nam na voljo kjer koli in kadar koli.
Raziskave so pokazale, da s petminutno uporabo spletnega iskalnika potrošimo približno toliko energije, kot bi je porabili, da zavremo vodo za čaj.
Toda ti strežniki so izjemno energetsko potratni. Veliko podatkovno središče porabi toliko elektrike kot večji kraj. Uporaba storitev v oblaku lahko okolje obremenjuje toliko kot medcelinski letalski poleti.
Za hlajenje sistema potrebujejo enormne količine vode, za delovanje trošijo fosilna goriva – in tako vsako leto v ozračje pošljejo na megatone ogljika.
Ali lahko planet, ki se sooča s podnebno krizo, to vzdrži?
Pomislite na svoj mobilni telefon. Povprečen Anglež vsako leto posname 900 fotografij in večino shrani v oblaku. Glavnina ljudi ne briše starih sporočil ali elektronske pošte. Na strežnikih ostanejo za vedno. V oblaku je veliko navlake.
