Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
VZGOJA KROMPIRJA NA GREBENU Martina Plohl Krevh je spomladi sestavila gomilasto gredo, dolgo 9 metrov. Nasuto prst je prerahljala, položila gomolje in jih prekrila s kokosovimi vlakni. Greda pa ni bila namenjena le bogati pridelavi krompirja, upala je, da z grebenom privabi bramorja, ki bi tako pri miru pustil druge zelenjadnice. OD SEMENA DO PRIDELKA PAPRIKE Z vzgojo paprike gospa Martina začne februarja s setvijo v notranjem prostoru, aprila mlade sadike prestavi v rastlinjak, konec maja pa posadi. Ob skrbni negi čez poletje se pohvali s košaro, polno pisanih paprik. CEPLJENJE VRTNIC V Ljubljani smo se razveselili njive z 90 sortami vrtnic, ki so avgusta Drešarjevim podarile drugo cvetenje. Do sredine septembra jih cepijo, šipkovo podlago požlahtnijo z izbrano sorto. PELARGONIJE GOSPE CVETKE Zmerno strmo pot od Ruš do izletniške točke Martnica lajšajo pogledi na Dravsko dolino, okoliške hribe in travnike. Pa tudi na vrtnice, oleandre in pelargonije, za katere skrbi gospa Cvetka. Pot na Martnico je namreč speljana tik ob njeni hiši, zaradi cvetja pa tu marsikateri pohodnik ustavi korak.
SAMOPOSTREŽNI VRT Nepopisen užitek je, ko sami nabiramo plodove z rastlin. Če nimamo svojega vrta ali je pridelka premalo za shranke, poiščemo samopostrežno vrtnarijo. Tako smo z vrta Vrtnarije Bensa odšli s polno košarico. JERNEJEVI 'NAJ' PARADIŽNIKI Za zagonetnimi imeni, denimo Dark Galaxy, Ozark Sunset ali Domaine de Saint Jean de Beauregard, se skrivajo nekateri Jernejevi 'top' paradižniki. Posebni so po odpornosti, izvoru, barvi, obliki in okusu... VRT GOSPE HERMINE Vrt gospe Hermine obkrožajo viski iglavci, ki tudi med pripeko uspešno hladijo vrt. Iz modro cvetočih hortenzij je oblikovala vsaj 20-metrsko živo mejo z gozdnim robom. V 'polnem' upokojenskem delavniku vzgoji veliko sadja in zelenjave, ki jih sproti predela za ozimnico. HLADNA JUHA - GASPAČO Raznolikost Jernejevih paradižnikov se odraža tudi v okusih. Mlada savinjska kuharja jih s pridom uporabita v za pripravo enostavni, a odlični hladni juhi, znani kot andaluzijski gazpačo.
Dragotina in Janez Seliškar sta najbolj znana in spoštovana cvetličarska zakonca v Sloveniji. Vedno te sprejmeta s širokim nasmehom in zvedavimi očmi. Sredi oktobra lani sta praznovala 50 let samostojnega cvetličarskega ustvarjanja. Leta 1971 sta na Zaloški cesti v Ljubljani odprla kiosk cvetja Eli. Še danes je tam, le povečal se je, tako kot izbira cvetja in materialov in krog prijateljev, anekdot in zgodb, ki sta jih spoznala preko cvetlic. Narava je njuna učiteljica in muza, pravita. Namenili smo jima portret v lanski božični oddaji Na vrtu, ki jo tokrat ponavljamo.
POLETNA VRTNA OPRAVILA Vrtnine je pred poletno pripeko priporočljivo senčiti. Pomaga že zastiranje s protitočno mrežo, svetuje Fanči Perdih, ki ob pregledu setvenega priročnika po Marii Thun napoveduje vroče poletje. Davor Špehar pa avgusta v senco paradižnika seje motovilec. Z GAIO NA OBISKU NA LJUBNEM OB SAVINJI Strokovnjak kluba Gaia Vanes Husić se je tokrat odpravil k članu Primožu Uranku. Pred nekaj leti sta se s soprogo preselila iz prestolnice v bolj zelen del Slovenije. Na večjem vrtu gojita skoraj vse; še posebej paradižnike, kumare in maline. Iz izkušenj sta se naučila, da je paradižnik smiselno prekriti in mu poleti dodajati kalcij. OSVEŽILNI ČAJ Čeprav smo ga pripravili v dneh, ko smo se tudi čez dan še ogrnili z jopico, bo vroč ali ohlajen čaj iz timijana, melise, jabolčne mete in še kakšne zeli, pravšen tudi za poletje.
NA FRANČIŠKINEM VRTU Vrt družine Šafarič v Čagoni radi obiščemo. Na vrhu griča, od koder je lep pogled na del Slovenskih Goric, je obnovljena stara hiša, ki jo z vseh strani obdajajo sestoji okrasnih in uporabnih rastlin. Skozi letne čase in leta se vrt spreminja, kar odmre nadomestijo z novimi rastlinami, kar ostaja, s predanostjo neguje gospa Frančiška. Ujeli smo jo med njej ljubimi hortenzijami, iz nabranih stebel sivk je sestavila butarico, iz ribezovih jagod pa naredila sirup. O SLOVENSKIH SORTAH ČESNA V Sloveniji imamo šest avtohtonih sort česna. Nekateri, kot sta Ptujski spomladanski in jesenski, so že stare sorte, drugi so šele bili vpisani v sortno listo. Vse odlikuje dobra obstojnost in aromatičen okus.
V NASADU JEDILNE SIVKE V Zgornje Savinjsko dolino, v kraj Brezje, nas tokrat pelje vrtnarska pot. Obiskali smo kmetijo Skornšek, kjer so pred petimi leti posadili jedilno sivko. Kako uspeva na višje ležečem območju, nam je povedala gospa Uršula. Suho sivko je dodala v maslene kekse, iz sveže pripravila sirup. POLETNA OSKRBA AKTINIDIJE Zaradi junijske toče bo na aktinidiji Marjana Kogelnika v Ravnah na Koroškem znova manj plodov. Kaj storiti, da omilimo posledice toče, in ali moramo plodove kljub temu redčiti, nam svoja dolgoletna spoznanja predstavlja gospod Marjan. POLETNI ŠOPEK Pusta bi bila miza na terasi ali balkonu brez poletnega šopka. Sebastjan Lipar ga je naredil iz travniških rož, dodal nekaj sortnih cvetlic in sivko.
ROŽE S PRIDIHOM PRETEKLOSTI Na Marnem nam je Damjana Napret Čeperlin pokazala, kako s potaknjenci ohranja 'stare' rastline naših babic. Spoznali bomo več kot ducat rastlin, ki prikličejo prav toliko osebnih spominov in ki zaradi trpežnosti znova postajajo cenjene. MALINE NA GORENJSKEM Dozorevanje malin ponekod na višje ležečih območjih v primerjavi z dolinami zamuja več tednov. Pri Reševih del tega jagodičevja zamrznejo za poletne sladice, del posušijo kot sadno usnje ali kako drugače shranijo za priboljške čez zimo. POSEBNOSTI PRI JERNEJU Pri Mazejevih smo v poseben substrat posadili pri nas avtohtono in zavarovano zdravilno zel. Belo verbeno je Jernej za zaščito in da se rastlina prilagodi okolju, odnesel v rastlinjak. Spoznali bomo baziliko z okusom po znamenitem grškem žganju in nekaj drugih nenavadnih rastlin.
SETVENI KOLEDAR ZA JULIJ S Fanči Pedih prebiramo setveni koledar po Mariji Thun. Čeprav smo trenutno ujeti v vročinskem krču, pa vseeno na naše gredice lahko posadimo določene posevke. Z GAIO NA OBISKU Na Primorskem smo pri gospe Majdi uživali v lepoti starih vrtnic, nasad pa dopolnjujejo mlade. Kakšna je poletna oskrba teh raznolikih lepotic, nam bo pojasnila strokovna sodelavka kluba Gaia, Nevenka Breznik Beton. SLADKE SKRIVNOSTI VRTNIC Zdrave cvetove vrtnic gospa Lucija zdaj še pobira in jih doda v različne jedi in napitke. Včasih jih tudi posuši za kasnejšo uporabo. Skupaj si bomo ogledali, kako sestavi strnjenko, torto in še kaj... POLETNA OBLEKA STAREGA OKVIRJA Star zavržen okvir, ki nas je očaral s kakovostnim lesom, Sebastjan Lipar krasi v sozvočju z letnimi časi. Tokrat je okvir obesil na teraso, kjer s sezonskim rastlinjem bogati dolge poletne večere. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
VRTNICE BRANKINEGA VRTA Vrtnice so kraljice vrtov in junija. Na Brankinem vrtu so se številne, med njimi je največ plezalk, zdaj najbolj razcvetele. Spoznavamo sorte Bobbie James, Leonardo da Vinci, Dortmund in druge. INTERVJU Z LUKASZOM ROJEWSKIM Lukasz Rojewski je žlahtnitelj vrtnic s Poljske. Spoznali smo ga aprilskem posvetu v Arboretumu Volčji Potok. Vrtnice občuduje že od mladih let, pri novih sortah pa poleg posebne barve želi ustvariti še vonj, ki privablja tudi žuželke. NJIVSKA PRESLICA ZA ODPORNOST Tudi Jerneju Mazeju je letošnja toča uničila večji del pridelka, posajenega na njivi. A ni obupal, sadike je znova posadil, hkrati pa organiziral akcijo zbiranja in razdeljevanja sadik tudi za druge vrtičkarje. K večanju odpornosti rastlin pripomore tudi pripravek iz njivske preslice.
Tokratno oddajo smo posneli na Dugem otoku. Društvo Izvir je tja konec maja na zeliščarski teden popeljalo ljubitelje divjih zeli. Najdaljši hrvaški otok je maja zaradi obilnih zimskih padavin zelen in cvetoč. Nabrane v neokrnjeni naravi in na neizprosnih otoških tleh, rastline oddajajo še več eteričnih olj in arome. Zeliščarji jih, ujete v pravilno posušen čaj ali zmlete v začimbni soli, doma uporabljajo vse leto. S Cvetko Mastnak Čulk podrobneje spoznavamo slanuše, murve in bor. V zeliščno sol, kot nam pokaže Slavko Rak, dodamo žajbelj, mirto, kraški šetraj in še kaj. Na sprehodu smo okusili kislost še ne povsem dozorelih pomaranč in nabrali nekaj rožičev, iz katerih meljejo moko ali kuhajo žganje. V Saliju nas je z vonjem razvajala očenašica oziroma melia. Belo-vijoličasti cvetovi in listi so lahko naravni pesticid, tudi iz sicer strupenih plodov se da izdelati kaj zanimivega.
GNOJILO MOKARJEV Ob uporabi organskega gnojila iz iztrebkov hroščev mokarjev si obetamo odpornejše rastline in vsaj za petino večji pridelek. To je naključno ugotovil tudi Bojan Kujavec, ko je ostanke poskusov za izdelavo hranljive beljakovinske tablice za športnike odlagal na kompost. ČILIJI SO POSAJENI Pri Čili Napoju smo si februarja ogledali, kako s pomočjo omočenih papirnatih brisačk vzklijejo semena čilija. Kalčke nato posamično posadi v setveni zabojček. Aprila je okrog 1500 sadik prestavil v rastlinjak, na grede v Celestrini pa šele v drugi polovici maja. Z GAIO NA OBISKU Tokrat smo s klubom Gaia pri gospe Sonji z Gorenjskega zasadili balkonsko cvetje za sončno in senčno lego. Zaradi vremena, ki je bilo sprva prehladno, potem pa že prevroče, si lahko vsaj še do polovice junija v domovih ustvarimo podobne zasaditve. V SENCI OKRASNIH DREVESC Balkone in terase polepšamo tudi z zasaditvijo, ki zaradi bohotne podrasti spominja na naravno okolje. V okrasne lonce umestimo sadno drevje, okrasne grmovnice, podnje pa različne cvetoče ali zelene rastline. Nasad redno gnojimo in zalivamo.
Neveljaven email naslov
