Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
NEPOZEBNIK Čarobno je opazovati kak cvet v naravi sredi zime. Še posebej, če je zanimivih barv ali oblik, kot je nepozebnikov. Njegovi venčni listi spominjajo na dolge pajkove noge. Cvetovi, ki so lahko rumenih, oranžnih ali rdečkastih barv, tudi lepo dišijo. KAVA IZ REGRATOVIH KORENIN Pri Podgorškovih, ki živijo tesno povezani z naravo, tokrat pripravljajo novo zanimivost. Za osnovo nenavadne, a okusne kave uporabljajo – regrat! V uredništvu Na vrtu vam prišepnemo, da je nepogrešljiv vsakodnevni napitek odličen. SOBNE RASTLINE V PRESTOLNICI S klubom Gaia smo tokrat v Ljubljani spoznavali zimske ljubljenke Januše Rotovnik. Ker so nezahtevni, ima najraje kaktuse, več oskrbe pa potrebujejo zamije, fikusi in taščini jeziki. Nekaj rastlin bosta z Nevenko Breznik Beton razmnožili. ZIMSKI CVET V Arboretumu Volčji Potok omamno diši še ena grmovnica, ki cveti pozimi rumenkasto - zimski cvet. Vasja Dornik rastlino po sneženju otrese in reši veje, ujete v sneg. Zaradi prenizkih temperatur lahko zimski cvet pomrzne, zato ga sadimo v zavetne lege.
INVENTURA SEMEN IN KALILNI TEST Januarja naši zeleni prsti še počivajo, ča pa nas klub temu nekoliko srbijo, lahko že zdaj pripravimo setvene načrte in naredimo inventuro semen. Pri tem pregledamo, katero in koliko staro seme imamo doma. NAREDIMO JABOLČNI KIS Primož Dececco pripravlja jabolčni kis tako, kot je to počel njegov oče. Jabolka natolče, jih pusti pokrita tri tedne, nato nanje nalije vodo. Po treh mesecih dobi mladi, po pol leta pa "ta pravi" kis. ZIMSKA OSKRBA PELARGONIJ Pelargonije so med najbolj priljubljenim sezonskim cvetjem. Pogosto jih prezimujemo. Kako jih oskrbovati in koliko jih zalivati pozimi, svetuje Sebastjan Lipar.
APNENI PREMAZ Sebastjan Lipar v prvi polovici januarja debla sadnih dreves, sploh mladih, prebeli z doma pripravljeno mešanico apna in vode. Največ je nanese na južno stran, kamor se sonce najbolj upira. Če premaz sperejo padavine, ga znova nanese. RAZMNOŽEVANJE S KORENINSKIMI POTAKNJENCI Na vrtu Rifnik tokrat spoznavamo, kako preprosto je pozimi razmnoževanje trajnic s koreninami. Primerno debele korenine – okoli 7 mm – imata tudi trpežna in nezahtevna mehki akant in t. i. sladka praprot, ki se bosta ukoreninila v treh mesecih. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ - NEKAJ SVEŽE ZELENJAVE POZIMI Pogled na vrt nas te dni morda spravi v obup, pa vendar se lahko – če smo pravočasno sejali ali sadili – razveselimo še kakšne zelenjave. Irena se pobaha z rodnim brstičnim ohrovtom, kmalu pa se nadeja 'žetve' azijske listne zelenjave. AROMATERAPIJA Naravo sprejemamo z več čutili, pogosto pa zanemarjamo tistega za voh. Že če poduhamo vejico iglavca, cvet sivke ali list roženkravta, s tem vplivamo na boljše počutje. Z aromaterapijo so že v davnini uspešno blažili mnoge zdravstvene tegobe, zagotavlja Nataša Špiranec Maurer. navrtu@rtvslo.si
CVETOČI RAJ NA SAVSKI TERASI Tudi v zadnjem delu trilogije, posvečene pred desetimi leti preminuli Ruth Podgornik Reš, spoznavamo njene zamisli. Cvetoči raj v Radovljici, z vseh strani ograjen z grmovnicami in drevjem, je kljub manjšim spremembam takšen, kot ga je zasadila Ruth. Nanjo lastnico poleg rastlin spominjajo tudi dobrodušne vrtne figurice. VRT OB VILI MINKA Vrt, nekoč poln dišečih vrtnic, je bil ob nakupu stare hiše v Zagorju ob Savi opuščen, zaraščen. Značilno zasavsko hišo je nova lastnica Staša Lepej prenovila, z zasaditvijo majhnega vrta pa se je umetelno poigrala Ruth. RUTH IN BUČE Mnogi gledalci se, kot nam napišete, Ruth spominjate tudi po njeni zaljubljenosti v buče. Medtem ko je Ruth srednje veliko družino – bučevke – v Sloveniji uspešno uvedla, jih je njena sestra Mateja od nekdaj vpletala v zanimive jedi. Še zdaj jih spoznava in goji v Zgornjih Gorjah na Vrtu okusov.
Še spoznavamo vrtove, ki jih pred več kot desetletjem uredila ali pomagala zasaditi Ruth Podgornik Reš. Obiskali smo atrijski vrt v Kranju in se sprehodili po jesensko barvitem vrtu v kraju Breže blizu Ribnice. ATRIJSKI VRT V KRANJU Verjetno je lažje z drevninami, grmovnicami in trajnicami zasaditi večji kot manjši vrt, še posebej, če so med želenimi rastlinami tudi take, ki kmalu prerasejo višino stanovanja. Zato so tudi na atrijskem vrtu družine Veber v Kranju, ta je v obliki črke L in s teraso meri 130 kvadratnih metrov, najprej postavili zeleno ograjo. Za lepše jutranje prebujanje sta svoj prostor na vrtu kmalu našla tudi kanadska čuga in povešavi macesen, pod igrivo vrtnarsko taktirko Ruth Podgornik Reš pa so se jima pridružili jeseni obarvana javorja, gredice cvetočih rastlin in spomladanskih čebulnic, nekaj jagodičnic, zelenjavni kotiček in manjši ribnik. MED MALO IN VELIKO GORO V osrčju Ribniške doline, pod okriljem cerkve pri sv. Ani na eni in Nove Štifte na drugi strani, je pred leti na zelenjavnih gredicah začel nastajati Vrt. Tako mu spoštljivo pravi Vida in ga ceni kot darilo, ki ji je padlo v roke na zrela leta.
Ob deseti obletnici smrti Ruth Podgornik Reš smo se odpravili po vrtovih, ki jih je pred več kot desetletjem pomagala oblikovati. Najprej smo se ustavili na domačem poligonu, večjem vrtu pri starših, nato spoznali dehteče brežine v Zabreznici. MLADOSTEN VRT, STAR POL STOLETJA Vrt pri starših Ruth Podgornik Reš je bil sprva bolj gospodarsko naravnan, pridelovali so sadje, zelenjavo in jagodičevje. Na njem je raslo kar 56 sadnih dreves in 24 sadik ribeza ter kosmulj. Vhodni del je bil skrbno zasajen z okrasnimi rastlinami. Reševi so na njem najprej zasejali travo in posadili macesen, srebrno smreko in okrasno jablano. Kasneje se je pridružil ribnik... DEHTEČE BREŽINE Rebro je pobočje, na katerem je pred tridesetimi leti zraslo dober ducat hiš. S terase seže pogled na cerkev sv. Marka v Vrbi, Jelovico, Babji zob, Pokljuko in tudi na Triglav... Tako je Ruth Podgornik Reš v svoji knjigi opisala prijetni vrt na treh etažah družine Vauhnik v Zabreznici. navrtu@rtvslo.si
OSKRBA LONČNIC ČEZ ZIMO Na Dolenjskem smo s klubom Gaia obiskali članico Liljano. Pozimi se največ posveča toplotno občutljivim sobnim rastlinam, ki jih tudi razmnožuje. Kako pravilno oskrbeti taščin jezik, monstero ali ciklame, svetuje Nevenka Breznik Beton. BUČNA PITA PO AMERIŠKO Zaradi neustrezne shrambe bučke porabimo čim prej. Naveličani juh in omak se lotimo zapletenejše pite po ameriško. Osnova je meso maslenke, iz katere pripravimo pire, začinimo in dodamo ostale sestavine. Za okus avtorice je pita presladka, sodelavci pa niso imeli pripomb. JESEN NA OKVIRJU Zavržen, a lep lesen okvir je Irena lani rešila s smetišča. Sebastjan je na njem ustvaril 4 dekoracije, za vsak letni čas. Uporabil je plodove, cvetove in drugo, nabrano v naravi, upošteval pa je tudi starinsko patino okvirja. SEMENSKE VOŠČILNICE Tudi Ksenija ustvarja z odpadnim materialom. Tokrat je uporabila star papir, ki ga natrga, pretlači in nato ustvari novega. Ko se suši, doda suho cvetje in seme. Iz njega ustvari voščilnice, ki jih posejemo. navrtu@rtvslo.si
POKRIVANJE ZEMLJE ČEZ ZIMO Pred padcem temperatur je marsikateri vrtičkar v položaju, ko ne ve, ali bi zelenjavne gredice pustil gole ali bi jih pokril. Nekaj posevkov sicer pobiramo vso zimo, morda smo posejali rastline za zeleno gnojenje ali vdelali hlevski gnoj ... Na vsa ta vprašanja bo odgovorila Miša Pušenjak. PRESNE OREHOVE KROGLICE Jeseni smo pobrali bogat pridelek orehov, jih posušili, zdaj pa jih tremo sproti. Z omega-3 maščobnimi kislinami bogata jedrca zmeljemo, dodamo pa še drugo suho sadje, ovsene kosmiče in začimbe po okusu. Oblikujemo kroglice in jih povaljamo v poljubnem posipu. TRAJNOSTNO PRAZNIČNO DREVESCE Morda je za prvo polovico decembra še prezgodaj, da bi v celoti okrasili domove, saj se čar božično-novoletnih praznikov razvodeni, v drugi pa že razmišljamo o smrečici. Če se pravim iglavcem težko odrečemo, naberimo le nekaj vej. Sestavimo posebno srečico, kot nam bo pokazal Sebastjan Lipar. LESENI OKRASKI Novoletna jelka ne bi bila nič posebnega, če je ne bi okrasili. Osnova obeskov s Posestva Koki je lesen kolut. Nanj pritrdijo kamenčke, perje in drugo, da nastanejo izvirni motivi. VAŠE ADVENTNE DEKORACIJE V uredništvu Na vrtu smo očarani nad izdelki, s katerimi ste v pričakovanju praznikov okrasili svoje domove. Tudi tokrat objavljamo več sklopov adventnih dekoracij in med njimi boste morda zagledali tudi tisto z vaše mize, police ali vhodnih vrat.
TRAJNOSTNE BOŽIČNE ZVEZDE Božične zvezde nas že nagovarjajo s prodajnih polic. Dr. Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani smo poprosili, naj nam pokaže, kako je mogoče to zanimivo mehiško toploljubno rastlino gojiti kot trajnico. Z GAIO NA OBISKU NA OBALI Z za 'celince' nenadomestljivo lepim razgledom na morje smo s klubom Gaia tokrat poskrbeli za citruse v loncih. Na Primorskem jih seveda pred zimo ni treba spravljati v notranje prostore, za tiste, ki jih gojijo v loncih, pa je tudi treba poskrbeti. SO VAM BOŽIČNI KAKTUSI ŽE ZACVETELI? V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani jih lahko občudujemo že nekaj tednov pred božičem. Izvorno so njihovi cvetovi rožnati. Ti kaktusi se z lahkoto razmnožujejo, kot spoznavamo v oddaji. ADVENTNO USTVARJANJE GLEDALCEV V prvi decembrski oddaji že objavljamo nekaj dekoracij, s katerimi ste si polepšali adventno pričakovanje.
ARANŽMA IZ KREP PAPIRJA Tokratni navdih za praznični adventni aranžma sta zakonca Mikša našla kar v Dornavi, znani po pridelavi rdeče ptujske čebule. Luk sta dodobra preučila, da sta ga lahko poustvarila iz krep papirja. Pri izdelavi sta natančna in pozorna na podrobnosti. BRIN ZA 100 TEGOB Nad Divačo občudujemo brin, pravo lekarno kraških travnikov. Glede rastišča je ta zimzeleni grm sicer zelo nezahteven. Že pred stoletji so mu v ljudskem zdravilstvu pripisovali moč, da odpravlja kar 100 tegob, povezanih z želodcem, jetri, pljuči in sklepi. Poleg jagod je uporaben tudi brinov les. VEGETA, TOKRAT Z GOBAMI Večino pridelkov smo z vrtov že pospravili. Pri družini Plohl Krevh vrtnine, ki jih ne pojedo sproti, predelajo. Gospa Martina nam je pred časom že pokazala, kako pripravlja vegeto iz jušne zelenjave. Tokrat pa razkrije, kako bo shranek obogatila s suhimi gobami. DIŠEČE ZELIŠČNE VILE Drobne vile, ki jih izdeluje Ksenija Vesenjak Kutlačić s posestva Koki v Hrastovcu, so ne le umetelne, iz naravnih materialov, pač pa tudi dišeče. Osnova so namreč posušena zelišča. Vilinske lase poustvari s pravo volno, 'bingljajo' pa lahko kot okrasek na oknu, vratih, smrečici, celo v vozilu. navrtu@rtvslo.si
PRIPRAVA VRTNIC NA ZIMO Pripravimo vrtnice na zimo, natančneje sneg. Matjaž Mastnak v rožnem vrtu Arboretuma Volčji Potok razloži, kako pravilno prirezujemo veje rugozi, grmičasti ter popenjavo rastoči vrtnici. Osutih vrtnic ne pokrivamo s praprotjo ali vejami iglavcev, grmičaste in popenjave sorte pa jeseni poškropimo z bakrovim pripravkom. ŠALOTKA, TUDI POHORKA Šalotka je čebula, ki jo od navadne jo ločimo po gnezdu z več čebulicami, ki se razvijejo ob čebulnem krožcu. Najprej razvije korenine in liste, nato se zdebelijo čebulice, ki na koncu rasti mirujejo; takrat šalotka pridobiva okus. Proti naletu škodljivcev čebulnice pokrivamo. Zaradi virusov so pred leti skoraj opustili gojenje edine slovenske sorte – Pohorke. O ČESNU – PROJEKT EIP ČESEN IN ŠALOTKA Česen je že iz preteklosti cenjen zaradi zdravilnih učinkovin, pa tudi ostrega okusa. Vsaj 4 leta ga ne sadimo na isto mesto. Sicer smo pri nas vzgojili šest sort česna. Zanje v laboratorijih Kmetijskega inštituta Slovenije vzpostavljajo selekcijo brezvirusnega semenskega materiala, na poskusnih posevkih pa preverjajo, kje najraje raste. navrtu@rtvslo.si
TINKTURA IN PRIPRAVEK IZ DIVJEGA KOSTANJA Divji kostanj so nabirali že naši predniki. Pri Podgorškovih pa iz njega še zdaj, ko iz sredice iztisnejo kar največ, izdelujejo tinkturo za blaženje tegob pri krčnih žilah in bolečih sklepih. S prahom iz posušenega divjega kostanja si pomagajo pri vnetem grlu. JEREBIKA ZA NAS IN PTIČE Grozdi jerebike dozorevajo visoko v krošnjah in nasitijo predvsem ptice. Ker pa so plodovi bogati z vitamini in delujejo protivnetno, iz njih pripravimo zanimivo ozimnico. Jasmina Pepel pravi, da so dostopnejše gojene sorte prav tako hranilne. Pojasnila bo tudi, zakaj moramo oranžne jagode toplotno obdelati. JEŽKOVA HIŠICA Pri nas živita dve vrsti ježev od 16 na svetu. Ta vsejeda žival je na gredicah lahko nepogrešljiv pomočnik, saj se poleg žuželk loti tudi polžev. Sebastjan Lipar pokaže, kako mu iz naravnih materialov postavimo enostavno prezimovališče, če nam ga uspe privabiti na svoj vrt. JAGODIČNICA Vsestransko uporabna je tudi jagodičnica, zimzelena sredozemska grmovnica. Letos so drobne, gozdnim jagodam podobne, a bolj kiselkaste plodove Krevhovi že konec septembra nabirali na Krku. Pripravijo džeme, sokove in 'zimski zdravilni liker'.
Neveljaven email naslov
