Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na obmejnem območju Zelenega krasa smo raziskovali turistično spregledan Gorski Kotar, ki predstavlja eno zadnjih evropskih divjin. V ostrem in nepredvidljivem svetu so voda, kamen in gozd ustvarili edinstveno pokrajino, ki je nič moč najti nikjer drugje v svetu. V družbi strokovnjakov smo raziskovali naravne fenomene krasa, osupljive podzemne katedrale ter hodili po migracijskih poteh treh velikih zveri medveda, volka in risa.
V tokratni oddaji smo hodili po tematski poti na robu pragozdnega rezervata Krokar, ki je vključen na UNESCO-v seznam svetovne naravne dediščine. Na obmejnem območju Zelenega krasa pa smo raziskovali turistično spregledan Gorski Kotar, ki predstavlja eno zadnjih evropskih divjin v kateri živijo tudi tri velike zveri: medved, volk in ris.
Obiskali smo dolenjske vinske gorice, kjer vse bolj izginjajo mali družinski vinogradi s čimer se izgublja tudi kulturna krajina. Kako živahna je gastronomska scena v Beogradu smo preverili na podelitvi vodnika Gault Millau 2024, ki velja za enega najvplivnejših mednarodnih vodnikov v svetu gastronomije.
V tokratni oddaji je izpostavljena zgodba Muzeja na prostem v Rogatcu, ki velja za največji muzej ljudskega stavbarstva na Slovenskem. Obiskali smo dolenjske vinske gorice, kjer vse bolj izginjajo mali družinski vinogradi s čimer se izgublja tudi kulturna krajina. Kako živahna je gastronomska scena v Beogradu smo preverili na podelitvi vodnika Gault Millau 2024, ki velja za enega najvplivnejših mednarodnih vodnikov v svetu gastronomije.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Kako tržijo in predstavljajo industrijsko dediščino na Jesenicah ter v idrijskem rudniku, ki velja za enega najstarejših v Evropi? Park vojaške zgodovine v Pivki v teh dneh praznuje 20 let, odkar so iz ruševin nekdanjih italijanskih vojašnic postavili enega najbolj obiskanih muzejev v Sloveniji.
Na terenu med snemanjem sove kozače, ki velja za našo drugo največjo sovo, smo se pridružili naravoslovnemu fotografu in snemalcu Mateju Vraniču, ki pripravlja jeseni nov dokumentarno-naravoslovni film za Televizijo Slovenijo. V oddaji pa tudi portret o jamskem fotografu Petru Gedeju, ki je bil večkrat nagrajen na domačih in mednarodnih jamskih natečajih. Skupaj z njim smo se podali v jamo Dimnice, ki leži med vasema Slivje in Markovščina v občini Hrpelje-Kozina.
Na terenu smo obiskali naravoslovnega fotografa in snemalca Mateja Vraniča ter jamskega fotografa Petra Gedeja. V za javnost zaprtem območju gozda s posebnim namenom smo obiskali pozabljeno kočevarsko vas Topla reber. Z markacisti pa smo se podali po planinski poti na Sršenov vrh na slovensko-avstrijski meji.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
V kakšni kondiciji so slovenska zgodovinska mesta in kako mladi razumejo kulturno dediščino? Obiskali smo škofjeloške rokodelce, ki dajejo mestu utrip živosti in občutek, da je mesto od domačinov. Kako se v zgodbo mesta vključuje spomeniško zaščitena Nacetova hiša na robu Škofje Loke? Kakšen turistični izkupiček ima Žička kartuzija, ki predstavlja dom »belih menihov« in kako razumejo dediščino v Celju, ki velja za dom ene ene najmočnejših plemiških družin v Evropi?
Ustvarjalki oddaje sta obiskali Istrane in Primorce v Prekmurju, ki so Jadransko morje zamenjali za Panonsko. Muzej v naselju Pince Marof spominja na lesene barake iz leta 1922, ko je nastala vas Benica in so zrasle prve hiše prvih priseljencev. Med obema svetovnima vojnama je Primorska izgubila tretjino svojega ozemlja in četrtino prebivalstva. 80.000 Primorcev se je pred naraščajočim fašizmom izselilo v zahodno in srednjo Evropo, nekateri na območja nekdanje Kraljevine SHS, kasneje Jugoslavije, precej se jih je preselilo v Prekmurje, kjer so med leti 1921 in 1935 ustanovili pet kolonij. V družbi župnika Zorka Bajca, ki je leta 2021 prejel tudi Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, sta se ustvarjalki podali prav v špico cerkve Svetega Jurija, kjer stoji prenovljeni 250 kilogramov težki kip nadangela Mihaela. Slednjega je Zorko Bajc, ki je sicer tudi imeniten turistični vodnik, restavriral in ga ponovno postavil v špico piranske cerkve. Iz špice zvonika pa še skok v župnijsko podzemlje, kjer se skrivajo zakladi sakralne dediščine. Piran ima namreč kar 600 let dolgo povezavo z Benetkami in je imel v svoji zgodovini kar 23 cerkva, zdaj jih je aktivnih še deset, pri čemer so nekatere v zelo slabem stanju.
Obiskali smo Istrane in Primorce v Prekmurju, ki so Jadransko morje zamenjali za Panonsko. Muzej v naselju Pince Marof spominja na lesene barake iz leta 1922, ko je nastala vas Benica in so zrasle prve hiše prvih priseljencev. Med obema svetovnima vojnama je Primorska izgubila tretjino svojega ozemlja in četrtino prebivalstva. 80.000 Primorcev se je pred naraščajočim fašizmom izselilo v zahodno in srednjo Evropo, nekateri na območja nekdanje Kraljevine SHS, kasneje Jugoslavije, precej se jih je preselilo v Prekmurje, kjer so med leti 1921 in 1935 ustanovili pet kolonij. Kaj skriva pozabljena vasica Ajdna pod Stolom, ki leži pod Stolom in s svojim izročilom o Ajdovski deklici od nekdaj vznemirja domačine? V poznoantični vasici je na ogled postavljena osupljivo bogata arheološka dediščina, z izkopanimi zidovi in pokritimi objekti, ki pričajo, da je bilo na majhnem prostoru kar 27 objektov in preko dvesto prebivalcev, ki so imeli kar dve cerkvici. V eni izmed njih domišljijo buri ženski grob v osrednjem delu cerkve, ki naj bi bil po nekaterih domnevah celo grob Ajdovske deklice. Zadnja izkopavanja so na Ajdni potekala med letoma 1999 in 2004, ko so na dan nepričakovano prišli tudi predmeti iz 9. stoletja, iz časa staroslovenske kneževine Karneole s središčem v Karniju (današnji Kranj). V oddaji tudi več o Časarovem mlinu, ki je v dolini Ratkovskega potoka zaščiten kulturno-tehnični spomenik. V njem je zanimiv stroj na lesni plin in Francisova turbina. Bili smo prav v špici zvonika piranske cerkve Svetega Jurija in odkrivali zaklade sakralne dediščine v župnijskem podzemlju. Piran, ki ima kar 600 let dolgo povezavo z Benetkami, je imel v svoji zgodovini kar 23 cerkva, zdaj jih je aktivnih še deset, pri čemer so nekatere v zelo slabem stanju.
Neveljaven email naslov