Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
NaGlas! je oddaja Informativnega programa TV Slovenija, ki se posveča etničnim skupnostim z območja nekdanje Jugoslavije, živečim v Sloveniji. Gre za mozaično oddajo, ki prikazuje kulturne, znanstvene, športne in druge dosežke Albancev, Črnogorcev, Bošnjakov, Hrvatov, Makedoncev in Srbov pri nas. Predstavlja uspešne posameznike, dejavnosti društev in organizacij ter projekte s področja vključevanja priseljencev v slovensko družbo, vse z vidika večkulturnosti in strpnosti. Prispevki so v vseh jezikih narodov nekdanje Jugoslavije.
Žarko Zalokar se je rodil 8. marca 1925 v Ljubljani, v znani zdravniški rodbini Zalokar iz Metlike. Kot dijak ljubljanske gimnazije in član Sokola je bil dejaven domoljub. Ob napadu na Jugoslavijo leta 1941 se je kot 16-letni prostovoljec pridružil obrambi domovine. Po razpustitvi enote se je vrnil v Ljubljano in se vključil v Osvobodilno fronto. V družinskem stanovanju je deloval tudi radio Kričač. Leta 1942 je bil prvič aretiran, nato interniran v italijanski Gonars, pozneje pa še v nemški Dachau, kjer mu je znanje struženja rešilo življenje. Po vojni je začel študij strojništva, a bil leta 1948 zaradi podpore Informbiroju aretiran, skoraj tri leta preživel v zaporu in nato še leto na Golem otoku. Po vrnitvi je dokončal študij, diplomiral leta 1953 in se kot konstruktor zaposlil v Industrijskem biroju, kjer je ostal do upokojitve leta 1985.Z ženo Olgo ima tri hčerke: Polono, Živo in Nino. Njegovo življenje je izjemna pripoved o osebni pokončnosti, tehnični ustvarjalnosti in soočanju z najtežjimi zgodovinskimi preizkušnjami.
Kljub dogovorom o premirju in izmenjavi talcev z ujetniki se morija v Gazi nezadržno nadaljuje. Zdi se, da se vojaške operacije Izraela, ki je 8. marca obnovil zračne napade na Gazo, na tem delu Zemlje ne bodo nikoli končale. Ali sme Izrael res za vsako ceno uničiti Hamas? Koliko je sploh vredno življenje Palestincev na palestinskih ozemljih? Kako prihodnost vidijo Judje in kako Palestinci?
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Ustvarjalci oddaje Avtomobilnost so dolgoletni odlični poznavalci avtomobilskih tehnologij in sodobnega razvoja na področju prometne varnosti, varovanja okolja in novih mobilnostnih smernic. Želja avtorjev oddaje je pogledati globlje v zakulisje industrije ter spoznati tako razloge kot metode, s katerimi sodobni svet avtomobilizma naslavlja preoblikovanje družbe v bolj trajnostno mobilnost. Posebnost ekipe Avtomobilnosti je tudi močno razvit čut do aktivne vloge pri povečanju prometne varnosti. Člani ekipe so namreč avtorji številnih preventivnih dogodkov in pobud, skupno pa jim je tudi to, da k sodelovanju zelo radi povabijo gledalce, bralce in poslušalce.
Zgodovinski biografski film. Assisi, Italija, leto 1211. Chiara je osemnajstletnica premožnih staršev in neke noči pobegne od doma, da bi se pridružila Frančišku, ikoni tedanjega duhovnega, krščanskega sveta. Od tistega dne naprej se je Chiari življenje povsem spremenilo. Potem ko je prepričljivo prekinila z družino in prejšnjim posvetnim življenjem, se posveti pravemu krščanstvu, življenju v skromnosti in ponižnosti. V želji, da bi pomagala ženskam, skupaj s Frančiškom ustanovita red Klarise, katoliški kontemplativni verski red, v katerem so samo ženske. Tedanji papež Inocenc III je red potrdil. Klarise živijo v strogi klavzuri, nosijo rjavo obleko.
Čeprav je Mongolija petkrat večja od Britanije, tam živi le 3,5 milijona ljudi. Južni del te redko poseljene azijske države zavzema puščava Gobi, ki pa je vse prej kot neprivlačna pustinja. Nick Knowles bo na svojem potovanju spoznaval gostoljubnost tamkajšnjih prebivalcev, bogato zgodovino dežele, zanimive običaje in nenavadne jedi, pa tudi osupljivo pokrajino, čez katero so pred davnimi časi galopirale mongolske horde, ki so si pod Džingiskanom podjarmile velik del Azije.
Dokumentarna oddaja ''Samostan Stična – zakladnica stoletij'', ki je nastala v Uredništvu izobraževalnih oddaj, predstavlja Stično kot stoletno duhovno, gospodarsko, kulturno in umetnostno središče. Ustvarjalci so želeli predstaviti zgodovino opatije in cistercijanskega reda, poseben poudarek pa je na arhitekturnih in likovnih zakladih samostana, cerkve in Muzeja krščanstva na Slovenskem. Zgodbo so sooblikovali gostje v oddaji: opat Maksimilijan File, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataša Polajnar Frelih ter umetnostni zgodovinarji Mija Oter Gorenčič, Katra Meke in Luka Vidmar. V oddaji je nastopil tudi Ingenium ensemble, ki je z moteti Jacobusa Gallusa glasbeno dopolnil zgodbo o slovitem dolenjskem cistercijanskem samostanu. Oddaja bo obogatila prazničen velikonočni program na TV Slovenija, njeni ustvarjalci pa so scenarist Andrej Doblehar, režiser Božo Grlj, snemalec Artur Rutar. scenarist Andrej Doblehar, režiser Božo Grlj, snemalec Artur Rutar
Vsi v Zajčji šoli so v strogi pripravljenosti. Vodja tolpe mestnih zajcev Leon se želi enkrat za vselej znebiti velike noči in se zato združi z lisicami. Ga bodo velikonočni zajci lahko ustavili? Naš mali junak Maks se mora odločiti, kam zares spada. Skupaj z drugimi zajčki mora napeti možgane in zbrati ves svoj pogum, da bi lisicam preprečil namero za vselej uničiti veliko noč. Zgodi se nepredstavljivo: najmočnejša magična moč velikonočnih zajcev, čarobno zlato jajce, postane črno! Leo želi prelisičiti družino lisic, da ukradejo vsa velikonočna jajca. Maksova edina možnost je v sodelovanju z lisjakom Ferdinandom, ki ponudi svojo pomoč. Toda ali zajec res lahko zaupa lisici? Priporočena starost: 6 +
Drama in glasbena romanca. Film je posnet po avtobiografiji glasbenika in kantavtorja Jeremyja Campa, z istoimenskim naslovom, Še vedno verjamem. Pripoved sledi resnični zgodbi o Campovi ljubezni do svoje prve žene, s katero se je kljub njeni smrtni bolezni poročil oktobra 2000. Na medenih tednih sta izvedela, da se je Mellisin rak razširil, nakar je februarja leta 2001 umrla. Film prikazuje tudi Campova najstniška leta in njegovo ljubezen do krščanskega rocka. S pesmimi, ki jih je spisal in uglasbil, se je začel njegov vzpon in kasneje tudi srečanje s svojo drugo ženo, Adrienne, ki jo je zelo pretresla Mellisina zgodba in Campova ljubezen do nje, ki jo je izražal skozi glasbo. Jeremy Camp ima za seboj bogato glasbeno kariero, mnoge nagrade in priznanja, več kot 4 milijone prodanih albumov, 3 nominacije za Ameriško glasbeno nagrado in nominacijo za nagrado Grammy. I STILL BELIEVE / ZDA / 2020 Režija: Andrew Erwin, Jon Erwin / Scenarij:) Jon Erwin, Jon Gunn / Po knjigi Jeremyja Campla / Igrajo: K.J. Apa, Britt Robertson, Nathan Parsons, Jean-Luc, Gary Sinise, Shania Twain, Reuben Dodd, Nicolas Bechtel, Melissa Roxburgh, Terry Serpico, Tanya Christiansen, Cameron Arnett, Abigail Cowen, Rushi Birudala Raj, Anjelah Johnson-Reyes, Mike McGill, Sahjanan Nasser …
Biografska drama. Dve ženski, vsaka ob svojem času, strastni in brezkompromisni, ki ju poveže življenjska izkušnja prve, zapisana v objavljenih spominih; prva je mati Tereza, veličastna ženska, ki se je brezkompromisno postavila na stran skrajno revnih in brezpravnih v indijski Kalkuti, druga je Kavita, mlada posvojenka iz Kalkute, sicer violinistka, ki živi v Angliji. Ko se Kaviti življenje v Angliji »sesuje« zaradi moškega, ki jo je zapustil, potem ko je izvedel, da je z njim zanosila, se odpravi k teti v Kalkuto. V rojstnem kraju naj bi si razčistila misli, se odločila kako naprej in kam z otrokom, ki ga nosi. Prek tete spozna revne in bedne, se z njimi zbliža, premaga strah pred smrtjo in prebira spomine Matere Tereze. Življenje velike ženske vstane pred našimi očmi, ki ostrmijo pred njenimi dejanji … MOTHER TERESA & ME / KAVITA & TERESA / SWISS, INDIA, UK / 2021 Režija: Kamal Musale / Scenarij: Kamal Musale / Igrajo: Kevin Mains, Banita Sandhu, Kezia Burrows, Heer Kaur, Deepti Naval, Liza Sadovy, Atul Sharma, Bryan Lawrence, Vikram Kochhar, Gavi Singh Chera, Tom Bonington, Izabella Urbanowicz, Stephen Schreiber …
Gost Intervjuja ob veliki noči je škofov vikar za Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici, primorski duhovnik Bogdan Vidmar. Z voditeljem Jožetom Možino sta se uvodoma dotaknila korenin krščanstva na Goriškem, ki zaradi bližine Ogleja segajo v čas nekaj desetletij po Jezusovi smrti. Gost ugotavlja, da v zasnovi EPK-ja krščanska kulturna dediščina v Gorici, na Sv. Gori, v Čedadu in Ogleju sploh ni bila omenjena. Vendar se tematika, povezana s krščanstvom, prepleta z vsebino številnih dogodkov. Iztočnica pogovora je bila nedavna odmevna konferenca slovenskih in italijanskih zgodovinarjev v Novi Gorici na pobudo novogoriškega podžupana Antona Hareja ter ob podpori g. Vidmarja. Na konferenci se je oblikovala hvalevredna čezmejna pobuda za pokop žrtev povojnih pomorov iz Gorice in okolice, ki so jih zagrešile komunistične oblasti. Ostanki kakih 900 žrtev še ležijo po kraških breznih, pokop bi bil trajen prispevek k sožitju med narodoma in končno tudi pomemben prispevek h kulturi. Zaman namreč govorimo o visoki kulturi in pripravljamo koncerte na eksotičnih krajih, če ne poskrbimo za njene temelje. In eden od teh je gotovo spoštljiv odnos do pokojnih.
Neveljaven email naslov
