Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poklici vedno so in vedno bodo izumirali. Razlogi so lahko ekonomski, družbeni, tehnološki ali preprosto spremembe v načinu življenja, poudarja sociolog dr. Primož Krašovec s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, s katerim bomo pogledali tudi v prihodnost poklicnega življenja in dela. Pokazali bomo nekatere dejavnosti, s katerimi se ukvarja le še peščica posameznikov. Pipe ali fajfe za kajenje tobaka v celotni Sloveniji izdelujeta samo še dva mojstra v Gorjušah na Gorenjskem. Na obisku smo bili pri Sreču Lotriču. Tudi slamnikarstvo kot obrt izumira, da pa ne bi popolnoma, skrbi tudi Ana Cajhen, ki ohranja in oživlja ta pomembni del slovenske kulturne dediščine. Nekatera znanja, veščine in obrti v sodobnem življenju res nimajo več pravega mesta, a kot zagotavlja etnologinja mag. Anja Jerin iz Slovenskega etnografskega muzeja, so dragocen del nesnovne kulturne dediščine. V register slovenske nesnovne kulturne dediščine je vpisana tudi suhozidna gradnja. Kako gradijo brez uporabe malte, so nam pokazali člani Partnerstva kraške suhozidne gradnje. V rubriki Ah, ta splet! bomo predstavili spletni portal Seniordela.si, ki je namenjen iskanju in ponudbi dela za seniorje, oddajo pa kot vedno v dobrem vzdušju končali z zabavnim in poučnim kvirzom (Spo)znanje generacij.
Ekipa oddaje Na lepše je bila na mednarodnem kulinaričnem festival Biser morja, ki velja za enega najpomembnejših v Sredozemlju. Pokukali smo v Park dediščine Cirkulane, kjer ohranjajo vpogled v tradicijo naših prednikov. V oddaji pa tudi - kako o prihodnosti industrije gostoljubja v luči globalizacije razmišljajo turistični novinarji?
Prepričljiva družinska drama, v kateri je glavno žensko vlogo izvrstno upodobila slovenska igralka Aleksandra Balmazović. V debitantskem filmu obetavnega režiserja Siniše Cvetića se pred nami izriše portret družine in njene črne ovce – najmlajšega člana Jovana, ki nekako ne zna ubrati svoje poti v odraslem življenju. Vivisekcijo družinske celice spremljamo en dan v stanovanju, kjer praznujejo god Janeza Krstnika. Starši pred gosti in Jovanom skrivajo svojo odločitev o ločitvi, Jovan se na skrivaj drogira in upa, da ga bodo vesoljci rešili pred nesmiselnim življenjem na planetu Zemlja. Razpoloženje postaja vse bolj napeto, svoje naredita tudi alkohol in obisk nenapovedanega gosta, kar privede do razkritja dolgo zamolčanih družinskih skrivnosti.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so zvenele slovenske pesmi, ki so nastajale v času narodnoosvobodilnega boja in so glasnice takratnega narodovega duha. Predstavila sta jih Partizanski pevski zbor in Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec pod vodstvom mladega dirigenta Jakoba Barba. Z njimi so se bodrili partizani med drugo svetovno vojno, leta 2024 pa so bile vpisane v register nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije. Spominjajo nas na najstrašnejši čas slovenske zgodovine in so pomemben del naše kulturne dediščine.
Kdo je bil edini kralj, ki je pokopan na slovenskem ozemlju? Dokumentarni film nam predstavi usodo zadnjih predstavnikov francoske kraljeve rodbine, ki so zaradi revolucij postali begunci. Ironično je bil izraz begunec, »refuge«, prvič zabeležen, ko je Ludvik XIV., 'Sončni kralj', iz domovine izgnal veliko število hugenotov. Njegov vnuk Karel X. je bil po julijski revoluciji tudi obsojen na izgnanstvo – zatočišče je iskal od Škotske, Prage do Gorice v upanju, da bo tu varen pred kolero. Čez sto članov njegovega spremstva se je nastanilo v različnih palačah po mestu. To je zaradi milega podnebja pozneje postalo znano kot avstrijska Nica. Leta 1836 jih je v Gorici pričakala topla jesen, prej vitalen 79-letnik pa je že v dobrih dveh tednih postal edina smrtna žrtev kolere v mestu. Tako so frančiškani na Kostanjevici, katerih cerkev je že prej nudila prostor grobnicam plemiških družin, s pogodbo postali varuhi posmrtnih ostankov begunskega kralja. V naslednjih desetletjih so ob glavi družine želeli biti pokopani tudi drugi člani dinastije. Med njimi je bila tudi Marija Terezija Šarlota, hči Ludvika XVI. in Marije Antoanete. Njena življenjska zgodba je bila zelo tragična. Njeni starši so končali pod giljotino, njen brat je umrl v surovem rejništvu, sama pa je po letih ujetništva postala žena svojega bratranca, sina Karla X. Skupaj sta skrbela za nečakinjo in nečaka, rojenega po bratovi smrti, ki je postal simbol upanja za francoske legitimiste. Henrik V. je kasneje zapravil zadnjo možnost, da bi Burboni ponovno prevzeli prestol, potomka njegove sestre pa je postala avstrijska cesarica. Ravno Zita je med obiskom Soške fronte ukazala prenesti sarkofage iz nabrežinskega kamna na varno na Dunaj. Po prenovi porušene cerkve so bili vrnjeni v samostan. Po koncu vojne in razpadu Avstro-Ogrske je območje spet prešlo pod Kraljevino Italijo. Kmalu po drugi svetovni vojni so zavezniki določali nove meje. Prav Francozi so odločili, da je ostal samostan ločen od stare Gorice. Za njim pa je kmalu zrastla Nova ... Pretekle ter zdajšnje razmere na Kostanjevici nam predstavita pater Niko Žvokelj ter skrbnica Škrabčeve knjižnice Mirjam Brecelj. O takratnih okoliščinah, spremembah skozi čas ter današnjem odnosu do dediščine spregovorijo tudi goriški zgodovinarji: dr. Renato Podbersič, dr. Urška Strle ter kustosinja Cristina Bragaglia. Pobudo za vrnitev posmrtnih ostankov v Francijo pokomentira novinar Ervin Milharčič Hladnik. V dokumentarnem filmu ne manjkajo niti posnetki cvetenja vrtnic, interierjev goriških palač ter restavriranih fresk in štukatur. Prepričali se bomo, da je kraljeva družina po težkih življenjskih preizkušnjah našla varen pristan prav na stičišču različnih kultur, kjer lahko končno počiva v miru.
Zdajšnja vlada bo po besedah premierja v enem mandatu izvedla več reform kot vse druge vlade v zadnjih 20 letih skupaj. Kakšno je stanje v državi tri leta po volitvah? Kako zanesljive so ob vrsti afer obljube drugačnosti?
Ljudje po svetu zavržemo približno 30 % vse hrane. V letu 2023 smo je v Sloveniji zavrgli skoraj 165.000 ton, kar pomeni v povprečju 78 kg hrane na prebivalca. Načrtovanje pridelave, predelave, transporta, prodaje in uporabe hrane je težko, ampak čedalje bolj nujno, da zmanjšamo količino odpadne hrane. Največ je še vedno nastaja v gospodinjstvih, sledita gostinstvo in strežba hrane, potem proizvodnja hrane, najmanj pa je je v distribuciji in trgovanju z živili. Danes največ zavržene hrane predelamo v bioplinarnah in kompostarnah. Imamo pa vse več načinov, kako jo uporabiti koristneje. Iz čebulnih ostankov lahko delamo papir, iz drugih ostankov pa bi lahko gojili žuželke za hrano rejnim živalim ali pridobivali zelene kemikalije.
Gostja oddaje bo vsestranska literarna ustvarjalka - pesnica, pisateljica, književna prevajalka, publicistka in kritičarka Miriam Drev. Njen bogat opus obsega šest pesniških zbirk in štiri romane ter več kot sto sijajnih prevodov zlasti iz sodobne in klasične angleške, ameriške in nemške književnosti. Pred kratkim je izšel pri založbi Pivec njen roman Po poti se je zvečerilo, v katerem se avtorica psihološko pronicljivo dotika človeške intime, vprašanj tujstva, identitete ter položaja ženske v družbi, družini in partnerskem odnosu. Stalnica njenega opusa je tematika prednikov in generacijskih vezi. O tem govori pesniška zbirka Zdravljenje prednikov, v katerih pesnica s sočutjem ustvarja prostor za notranjo osvoboditev in katarzo.
Zgodovinski film o življenju Jeanne du Barry, ki se je rodila leta 1743 kot nezakonska hči obubožane šivilje. S svojo inteligenco in privlačnostjo se povzpne po lestvici družbenih razredov, dokler se ne znajde pred njegovim visočanstvom, Ludvikom XV in ga omreži… Ostareli kralj se ne zmeni za njen status kurtizane, saj Jeanne kralju povrne voljo do življenja… Jeanne du Barry je bila kraljeva zadnja uradna ljubica. JEANNE DU BARRY / KOPROD. / 2023 Režija: Maïwenn / Scenarij: Maïwenn, Teddy Lussi-Modeste, Nicolas Livecchi / Igrajo: Maïwenn, Johnny Depp, Benjamin Lavernhe, Melvil Poupaud, Robin Renucci, Pierre Richard in drugi …
Obdobje menopavze lahko traja tretjino življenja. Menopavza po navadi nastopi med 45. in 55. letom, ko se plodno obdobje in menstruacija končata. Za marsikatero žensko je to pomembna življenjska prelomnica in v današnji oddaji z gostjami spregovorimo o tem, kako premagovati njene izzive. V studiu gostimo prof. dr. Bojano Pinter, dr. med., z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, Nino Gaspari, soustanoviteljico skupnosti Herera, v kateri veliko govorijo o menopavzi, in dr. Darijo Šćepanović, fizioterapevtko specialistko, ki pokaže nekaj vaj, koristnih za zdravje žensk v tem pomembnem življenjskem obdobju.
Neveljaven email naslov
