Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V družbi Jokerja bo matičarka Tina Vavpetič iz Podgorja. V prostem času se najraje posveča hribom in plezanju. Njena najljubša plezalna smer je v Vipavi. Želi si osvojiti dva vrhova, Veliki Klek v Avstriji in najvišji vrh EU Mont Blanc. Zase pravi, da si težko predstavlja dan brez sladkarij, še posebej ji je všeč bela čokolada. Če bi osvojila 20.000 evrov, bi si najprej operativno odstranila dioptrijo, saj nosi močne leče. Na poti do uresničitve te želje ji bo pomagal prijatelj Dejvid Knežević, vprašanje za dodatnega jokerja pa ji bo zastavil posebni gost večera Jan Plestenjak.
Popeljemo vas v Vodnjan, očarljivo mestece, kjer osrednji trg krasijo mogočne stoletja stare stavbe. Mi smo potrkali na vrata vogalne trinadstropne hiše, ki je navzven sveža in igriva, znotraj pa očarljiva, saj je prežeta s plastmi zgodovine, ki sta jo nova lastnika razkrila plast za plastjo. V mirnem predelu Ljubljane, pravzaprav v slepi ulici, odmaknjeni od prometnic, stojita obdana z zelenjem dva vila bloka. Vsak od njiju vsebuje štiri stanovanja, vsako stanovanje pa se ponaša še z veliko zunanjo površino: bodisi pritlično ali strešno teraso. V morda najelegantnejšega od vseh štirih se je povabila tudi naša ekipa. Vajeni smo, da na naših okrasnih vrtovih srečujemo strastne ljubitelje rastlin in vrtnarjenja nasploh. Pogosto si tako strast deli par, ki z roko v roki vsakodnevno uživa tako pri delu kot pri počitku na svojem vrtu. Takšna lastnika smo našli v ljubljanskih Murglah - za lepo zelenico si sicer pomagata s sodobno tehnologijo, jasno pa je, da si za tako bogat vrt enostavno moraš umazati roke.
Vsakdo je bil že kdaj prizadet in je koga prizadel. Tesnejši ko so odnosi, bolj nas krivice bolijo. A včasih je še težje nositi zamero. Zato bomo govorili o odpuščanju – in o tem, zakaj je najtežje odpustiti samemu sebi. Zgodbo o jezi, krivicah, razočaranju, prevzemanju odgovornosti, odpuščanju sebi in svojim bližnjim ter o novih začetkih nam bo najprej razkrila Danica Vidmar, ki je o svojih preizkušnjah spregovorila tudi v svojem knjižnem prvencu. V njem iskreno piše o bolečinah, zamerah in pomenu odpuščanja. Toda kako nastane zamera? Zakaj se zdi, da ljudem, ki so nam najbližje, najhitreje in najbolj zamerimo? Kakšne posledice ima lahko na naše življenje in zakaj je za osebnostno rast in nove začetke tako pomembno odpuščanje, bo v studiu pojasnila Sanja Rozman, zdravnica, psihoterapevtka, avtorica osmih knjig in mednarodno priznana strokovnjakinja s področja zasvojenosti, še posebno odvisnosti od odnosov. Spoznali bomo življenjsko pot Petra Napotnika, ki mu je huda prometna nesreča pri 25 letih za vedno spremenila življenje, svojo zgodbo pa nam bo zaupal tudi Žiga Kastelic, ki je dolga leta živel z mamo, odvisnico od alkohola. Kljub bolečini poskuša danes na njeno življenjsko zgodbo gledati z več sočutja in razumevanja.
V velikonočni oddaji Malih sivih celic polfinale lovijo Mara, Marcel, Bine iz OŠ Vojnik (rumeni) ter Pia, Veno in Matic iz OŠ Gornja Radgona (vijolični). S Hitrimi celicami gredo na suho, mokro in v Italijo. Vsi dobro poznajo kosti in kemijske reakcije, eholokacija in mikrovalovi jim povzročajo težave, v labirintu pa izkopljejo kanal. Kdo obvlada velikonočno matematiko in kdo je porušil rekord sezone v Hitrih lončkih, OŠ Sladki Vrh (Nik, Aljaž, Lan) ali OŠ Brezovica pri Ljubljani (Žiga, Luka, Dian), poglejte v 26. oddaji. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Miha Guštin – Gušti je že štirideset let zvest glasbi. Je avtor in izvajalec mnogih uspešnic, ki so zaznamovale celotne generacije. Začel je kot kitarist skupine Big Foot Mama, kjer je soustvarjal uspešnice Črn tulipan, Led s severa, Nisem več s tabo, Mala nimfomanka, Rola se, Garbage hip hop, Fenomen, Tattoo in številne druge. Njegovo širino in občutek za glasbo je nadaljeval v dvojcu Gušti in Polona, kjer je prispeval popolnoma nov in svež zvok slovenskemu popu s pesmimi Vedno zame, Mine leto, Makova polja, D dan, Moje sanje, moj planet in Trip. Ustvaril je prepoznavne napeve za televizijske serije (Naša mala klinika, Nova dvajseta …) ter mladinski film Nika. Kot samostojen izvajalec nadaljuje z uspešnicami Modro sonce, Navaden občan in Še je dobro. Ob okrogli obletnici delovanja na glasbeni sceni je ovekovečil svojo kariero z velikim koncertom septembra 2024 v ljubljanskih Križankah . Na odru so se mu pridružili številni gosti: Polona Kasal, Grega Skočir, Joker Out, Peter Dekleva, Leyre, Urban Koritnik (Jet Black Diamonds) …
Prijavite se na avdicijo https://www.rtvslo.si/tv/razvedrilni/besedolov/prijava
Klasika Roberta Rossellinija o življenju svetega Frančiška Asiškega Film skozi devet vinjet prikaže življenje svetega Frančiška Asiškega in njegovih prvih privržencev, ki so slavili skromnost, ljubezen do bližnjega in do narave. Vsaka epizoda ponuja vpogled v njegov nauk in preizkušnje – od trenutka, ko brat Juniper brez oklevanja podari svoj habit revežu, do soočenja z nasilnim tiranom Nicolaijem, kjer Frančiškova načela ponižnosti in uboštva trčijo ob nerazumevanje sveta. Roberto Rossellini, eden osrednjih režiserjev italijanskega neorealizma, si je prizadeval za avtentičnost, zato je vloge Frančiška in njegovih bratov zaupal resničnim menihom iz samostana Nocere Inferiore. Njegov minimalistični, skoraj dokumentarni slog daje filmu nadčasovno moč. Leta 1995 ga je Vatikan uvrstil na seznam najpomembnejših krščanskih filmov in s tem le še utrdil njegov status ene najboljših filmskih upodobitev krščanskega svetnika. Izvirni naslov: FRANCESCO GIULLARE DI DIO / Italijanski film, 1950 / Režija: Roberto Rossellini / Scenarij: Roberto Rossellini, Federico Fellini, Félix Morlión / Igrajo: Nazario Gerardi, Severino Pisacane, Peparuolo, Aldo Fabrizi, Arabella Lemaitre
Z Openskim tramvajem smo odpotovali v Trst, se srečali s slovenskimi gostinci in obiskali podzemne rove Kleine Berlin. Na terenu pa smo tudi preverili kakšen vpliv imajo na razvoj slovenskega podeželja turistične kmetije.
Lurd je že več kot 160 let eden najpomembnejših in najskrivnostnejših svetih krajev krščanstva, kamor vsako leto priroma skoraj štiri milijone romarjev. Lurški čudeži so se začeli v 19. stoletju z eno najneverjetnejših in najskrivnostnejših zgodb, zgodbo Bernadette Soubirous, znane kot Bernardka Lurška. Leta 1858 naj bi se ji v skalni votlini Massabielle v Lurdu prikazala Devica Marija in ji pokazala izvir čudežne vode. Število ozdravitev se je hitro povečalo. Poročali so o ozdravitvi tuberkuloze, slepote, zlomljenih kosti ... V več kot 160 letih so potrdili 70 ozdravitev, ki jih ni mogoče razložiti z znanostjo. Zato so v Lurdu ustanovili poseben Medicinski urad, ki ga sestavljajo neodvisni strokovnjaki. LOURDES: FAITH IN MIRACLES / LOURDES: L'ÉNIGME DES GUÉRISONS INEXPLIQUÉES / Francija / 2023 / Režija: Blandine Josselin
V oddaji bomo predstavili prvi del projekta Barok v Sloveniji, ki poteka v Narodni galeriji. Gre za razstavo, na kateri so predstavljene slikarske in kiparske umetnine, ki so nastale v 17. in 18. stoletju na območju današnje Slovenije. Zanimalo nas je, kakšne zgodbe razkrivajo in kako so potekale priprave na razstavo, ki se je pravkar odprla za javnost. V Narodnem muzeju Slovenije pa že pospešeno pripravljajo drugi del projekta, v ospredju katerega bodo dosežki arhitekturne in uporabne umetnosti tega obdobja.
Ikea je vodilni svetovni proizvajalec pohištva. Da bi prodajal svoje izdelke po vsem svetu, ta švedski velikan vsako leto porabi 20 milijonov kubičnih metrov lesa. To pomeni eno drevo vsaki dve sekundi. Podjetje s prometom 46 milijard evrov se sicer oglašuje kot odgovorna, okolju prijazna družba, vendar je resničnost precej drugačna. Avtorji oddaje so več kot leto dni z mednarodno preiskavo sledili Ikejini proizvodni verigi od švedskih gozdov in brazilskih plantaž do obal Nove Zelandije ter prostranih območij Poljske in Romunije. Dokumentarna oddaja Ikea – gospodarica gozdov razkriva povezave med pohištveno multinacionalko in intenzivnim, nenadzorovanim izkoriščanjem lesa. Ugotavlja, kako znamka z rumeno-modrim logotipom prispeva k uničevanju biotske raznovrstnosti po svetu in spodbuja nezakonito trgovino z lesom. Pogoji proizvodnje so na primer v Romuniji, kjer je Ikea lastnica 50 000 hektarov gozda, katastrofalni, aktivisti pa v boju proti gozdarski mafiji tvegajo svoja življenja. Dokumentarna oddaja razkriva neverjetno širitev diskretnega plenilca lesa, ki se polašča omejenega vira, ključnega v boju proti podnebnim spremembam. IKEA, THE TREE HUNTER / Francija / 2023 / Režija: Xavier Deleu, Marianne Kerfriden
Neveljaven email naslov
