Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mlada družina se je odločila za nakup atrijske hiše, zgrajene v poznih sedemdesetih letih. Gre za kakovostno gradnjo z opečnato fasado v duhu skandinavske arhitekture. Hišo je zgradil in nekoč tu s svojo družino tudi živel arhitekt Franc Kvaternik, ki je tloris hiše dobro premislil. Bivalne navade ter potrebe pa so se od takrat precej spremenile, zato je bil po slabega pol stoletja čas za temeljito prenovo. Na nekoč praznem podstrešju klasicistične stavbe ob Dravi je zaživela svetla in mladostna mansarda. Prenova ne predstavlja zgolj domiselne rešitve za izrabo prostora pod streho, temveč tudi poklon arhitekturni dediščini in mestnemu utripu. Takšni posegi mestu vračajo življenje, stanovalcem pa prinašajo višjo kakovost bivanja. Na vrsti je tretji del prenove blokovskega stanovanja, ki šteje skoraj 50 let. V prejšnji oddaji smo spremljali zamenjavo inštalacij, ki so v starih stavbah lahko velik izziv. Ker je stanovanje majhno, pa je bil izziv tudi to, kako ga prostorsko načrtovati, da bo nudilo čim boljšo kakovost življenja. Predstavimo, kako je arhitektki uspelo izkoristiti dobesedno vsak centimeter.
Številni tuji popotniki se že ob prvem stiku s slovensko naravo in pokrajino zaljubijo v našo prelepo državo. Nič drugače ni bilo z nemškim parom, ki je šel še korak dlje. Odločil se je za nakup parcele ob robu Vipavske doline, ki se ponaša s čudovitim razgledom, in na njej postavil sodoben počitniški dom. Med številnimi starimi objekti, potrebnimi prenove, je veliko hotelov. V Škofji Loki je hotel Transturist propadal skoraj 20 let in v tem času zamenjal nič koliko lastnikov, dokler v zgodbo ni vstopil naš vrhunski kolesar Luka Mezgec in s še tremi soinvestitorji spisal novo poglavje hotela. Bo že držalo, da ko so zraven slovenski športniki, se hitro vse spremeni v nekaj bolj žlahtnega. Hotel je temeljito prenovljen po načelih trajnosti in energetske učinkovitosti. Spremljamo temeljito prenovo 47 let starega blokovskega stanovanja, ki je bilo pred začetkom del v prvotnem, originalnem stanju. Tokrat se bomo posvetili strojnim in elektro inštalacijam. V starejših stanovanjih je po navadi treba zamenjati obstoječe vodovodne cevi, radiatorje in prezračevalne naprave, prav tako razvod električnih kablov, električno omarico in vstaviti nove doze. Zlasti velik izziv je v tem pogledu posodobitev kopalnice. Predstavimo, kako torej inštalacijske posege izvesti s čim manj zapleti.
Ko otroci enkrat odletijo iz gnezda, marsikatera družinska hiša postane prevelika. Številni pari se zato odločijo, da si oprtani z izkušnjami in jasnimi željami, ustvarijo dom za zrelo življenjsko obdobje. Pokukali smo v hišo, ki je odličen primer tega, pa ne le zaradi prekrasne lokacije, na kateri se nahaja, temveč tudi skrbno premišljene notranjosti, ki nagovarja potrebe uporabnikov in se z materialnostjo lepo navezuje na okoliško naravo. Blokovska naselja iz obdobja šestdesetih do devetdesetih let predstavljajo kar debelo tretjino našega stavbnega fonda. Stanovanja v takšnih blokih so bila zgrajena ekonomično in standardizirano, vendar so zaradi starosti danes že precej dotrajana, nekatera celo zapuščena. Da bi morda olajšali odločitev za prenovo, bomo v petih oddajah podrobno predstavili adaptacijo manjšega stanovanja v bloku iz leta 1977. Začenjamo s tem, kakšne so sploh omejitve in pogoji prenove v večstanovanjskih stavbah. V Dolenjih Lazih, nedaleč od Ribnice, sta si lastnika z marljivim delom ustvarila pravi raj. Njun vrt odseva predanost naravi, vsak kotiček pa pripoveduje zgodbo o družinskih vrednotah in ljubezni do vrtnarjenja.
V srednjeveškem mestecu Vodnjan v hrvaški Istri sta slovenska arhitekta med prenovo vrstne hiše za starimi opleski odkrivala očarljive kamnite zidove in številna zazidana vrata. Z radovednim in skrbnim pristopom sta iz stavbe odvzemala, kar je bilo odvečnega, ohranila glavne poteze in ji podarila dotik večnega. Kraljevski tretma za eno tistih prenov, ob katerih obnemimo. Kje si ustvariti dom, če te ves čas vleče v naravo in ti je pomemben zdrav način življenja v mirnem okolju? Mlad par si je izbral Bled in polovico hiše z velikim vrtom. Notranjost sta si uredila tako, da skoraj ni dela s pospravljanjem, poseben poudarek pa sta dala tudi dobri regeneraciji. Mlad fant, ki se je po nekaj letih vrnil iz tujine, je želel v domovini zaživeti samostojno življenje. Cene nepremičnin so medtem dodatno poskočile in edina smiselna rešitev je bila ureditev podstrehe družinske hiše, ki je bila do tedaj bolj ali manj ropotarnica, streha pa je že tako in tako klicala po obnovi. Sprehodili se bomo po tej prenovljeni podstrehi in kakšen korak bo tudi malce bol previden, ker bomo zakorakali tudi po nadvse zanimivem steklenem stropu.
Na Gorenjskem v vasi Kamnje smo naleteli na kozji paradiž. Koze so glavna atrakcija objekta, ki pa bo očaral s toplino in uporabo lesa v interierju. Hiša, ki so jo poimenovali »Krasna« je grajena z masivnim lesenimi sistemom, sicer skromna po svojih zunanjih dimenzijah, a bogata po vsebini v notranjosti. Številni gledalci bodo v predstavljeni prenovljeni hiši iz 60. let obudili spomin na svoje otroštvo. Vrstna hiša je obetala veliko, a je bilo potrebno kar veliko inovativnosti, potrpljenja s skritimi presenečenji in temeljitega dela, da zdaj s prenovljeno podobo navdušujoče nagovarja standarde sodobnega bivanja.
Izbira zemljišča je pogosto ena od najpomembnejših odločitev pri gradnji novega doma. Prav posebna lega zemljišča je narekovala razporeditev prostorov v hiši mlade družine. Pri izbiranju sodobne oblike stavbe sta se naročnika zgledovala po sosednjih objektih, vrsto gradnje pa sta izbrala v skladu s trajnostno in odgovorno rabo prostora. Tako je blizu Celja zrasla pasivna lesena hiša z minimalnim ogljičnim odtisom. Soseska Vintgar je dom kar 600 različnim rastlinskim vrstam, pa tudi številnim živalskim, in s svojo čudovito podobo že več kot 130 let privablja ljubitelje naravnih lepot z vsega sveta. Pred kratkim je v njenem vzhodnem delu na temeljih stare zrasla nova lesena zgradba, ki kljub izčiščeni obliki ostaja zvesta lokalnemu arhitekturnemu jeziku. V prejšnji oddaji smo vam razkrili nekaj utrinkov z obiska hribovskega vrta zakoncev Knavs, ki se je razvil v veličasten park s pravljičnimi zelenimi sobanami. Tokrat vas vabimo, da si ogledate še njun urejen zelenjavni vrt in mogočni skalnjak z večtonskimi apnenčastimi skalami, ki se ob zeleni okolici zdijo kot tihi stražarji vrta.
Nad mirnim rokavom Drave ob našem najstarejšem mestu leži izjemna hiša, ki v svojih zidovih skriva dragocen slovenski les. V sebi združuje elemente sodobnosti, prestiža in topline, hkrati pa ponuja glasbeno bogat in akustično domišljen prostor, kakršnega ne vidimo v običajnih domovih. Celostna prenova stanovanja je izziv za vsakega, tudi izkušenega arhitekta. Zato bo še toliko zanimiveje videti, kako se je s tem spopadla študentka arhitekture, sicer opažena tudi v strokovnih krogih. Letos je bila namreč ena izmed prejemnic Vurnikovega študentskega priznanja, ki ga podeljujejo obetavnim študentom arhitekture. Pred več kot 30 leti sta zakonca v vasici Hrib - Loški Potok, obdani z gozdovi in travniki, zgradila hišo, ki je hitro dobila svojo končno podobo. Vrt pa je živ organizem, ki se skupaj z naravo in letnimi časi ves čas spreminja. A za največje spremembe poskrbijo lastniki, zato smo jih ponovno obiskali po sedmih letih.
V gosto poraščenem kočevskem gozdu so dolga stoletja živeli Kočevarji, ki so dobro znali prisluhniti naravi in živeti v sožitju z njo. Njihovo izročilo in dediščino danes na najlepši način ohranja samooskrbna lepotica, ki je zrasla na ruševinah stare kočevarske hiše. 'Otroci so naše največje bogastvo' se glasi znan pregovor, ki še kako drži. Zato je prav, da odraščajo v okolju, obdanem s prijetnimi naravnimi materiali, v okolju, kakršnega ponuja novi Vrtec Bohinj. Slednji je med drugim zgleden primer, kako dediščino in naravne materiale umestiti v nadvse sodoben objekt. Glavno vodilo arhitektov, ki se ukvarjajo z načrtovanji individualnih domov, je ustvariti prijeten in prijazen dom, ki je kar se da najbližja različica sanjskega doma naročnika. Pokazali bomo dom, kjer je arhitektom v tesnem sodelovanju z lastniki uspelo prav to.
Nedaleč od Ljubljane je pred nekaj leti zrasla nova hiša, ki je nastala tako rekoč »na daljavo«. Lastnika sta bila med projektiranjem in gradnjo odsotna, tako da sta nastajanje njunega novega doma spremljala samo od daleč, prek avdio in video povezav. In vendar danes družina uživa v svojem sanjskem domu sredi gozda in miru. Zares nevsakdanja zgodba, ki smo jo radovedno odkrivali ... Ko gradimo ali prenavljamo dom, ne ustvarjamo zgolj stavbe, ampak prostor, kjer bomo preživljali dragocene trenutke s svojimi najbližjimi, kjer bodo naši otroci rasli in kjer bodo nastajali spomini in tradicije, ki bodo oblikovali prihodnje generacije. Trajnostna gradnja nam omogoča, da oblikujemo naše okolje na odgovoren, trajen in zdrav način. Razložimo, kako lahko to dosežemo. Poplave, ki so avgusta lani prizadele velik del Slovenije, so marsikomu uničile dom. Silna moč vode si je utirala pot med bivalnimi prostori nič hudega slutečih ljudi, ki so skušali rešiti, kar se je rešiti dalo. Tudi pritličje vrstne hiše je bilo v poplavah močno uničeno, a po zaslugi zglednega sodelovanja med oblikovalko interjerja ter lastnikoma, dandanes riše nasmehe in zadovoljstvo na obraz vsem vpletenim.
Tokrat bomo les spoznali še na en način in sicer na najbolj izpostavljeni površini naših domov, v vlogi, kjer ga premalo cenimo, čeprav se je v njej stoletja odlično obnesel. Govorimo o zunanjem ovoju, ki ga tvorijo skodle. Gremo v objem neokrnjene narave, v razkošno namestitev, ki ne tekmuje z lepotami okoliške kulise, temveč jih s svojo prisotnostjo le še nadgradi. Edinstvena pa ni le kulisa, ki daje obiskovalcu občutek, da bi se vršacev lahko kar dotaknil, temveč tudi v skodle odet objekt, ki je zrasel na mestu nekdanjega počitniškega doma. Potrkali smo na vrata mladega oblikovalca unikatnega izdelanega lesenega pohištva. Potreba po tem, da si opremi dom, je Jana Bariča spodbudila k temu, da je kar sam poprijel za orodje in se lotil izdelave lesenega pohištva. Diplomirani arhitekt urbanist je tako svoje poslanstvo našel v rokovanju z lesom, njegovi estetsko dovršeni kosi pa so bili doslej deležni že številnih domačih in tudi tujih priznanj. Vajeni smo, da so vrtovi, ki nastanejo ob pomoči strokovnjakov, seveda v sodelovanju z lastniki, polni vsebine, domišljeni in trajnostno naravnani. Pri snovanju takih vrtov avtorji upoštevajo specifike lokacije, podnebja, lege zemljišča, predvsem pa želje in zahteve naročnikov. Vse navedeno velja tudi za vrt, ki smo ga obiskali v bližini Ljubljane. Njegova posebnost je v tem, da je nastal po načrtu krajinske arhitektke, vendar ob odsotnosti lastnikov.
Kdaj je smiselno iti v korenito prenovo hiše, takšno, ki dodobra predrugači zunanjost in notranjost... in kdaj je bolje podreti in zidati na novo? Včasih imajo prvo besedo čustva, glavni argument pa je stanje hiše. Zaradi predanih lastnikov in zelo natančne arhitektke je nastala čisto nova, sodobna hiša, čeprav iz 70-ih let. Kadar lastnik pokliče arhitekta z željo, naj mu opremi stanovanje, ki je bilo pravkar zgrajeno, se arhitekt znajde pred izzivom, kako upoštevati obstoječe stanje, ki si ga je zamislil nekdo drug. Stanovanje je del večjega objekta v središču Ljubljane, v katerega so se prvi stanovalci vselili šele lani. Zdaj ponuja veliko sloga, udobja in vabljive razglede. Ni skrivnost, da so v Sloveniji v zadnjem obdobju zrasle luksuzne vile, katerih vrednost dosega več milijonov. A le redke od njih imajo okolico tako urejeno, kot bi pričakovali glede na zasnovo objekta in njegovo notranjost. V središču Ljubljane smo vstopili na vrt vile, kjer sta vila in vrt nastajala sočasno, z roko v roki, v usklajenem sodelovanju med arhitektko in oblikovalko vrtov.
Najbolj navdihujoči so projekti, ukrojeni po merah in željah uporabnikov samih. Tik ob gozdu je zrasla prekrasna lesena hišica, ki mladi družini nudi varen pristan po vsakodnevnih obveznostih. Arhitekt je zasnoval dom, ki ponuja prostor množici interesnih dejavnosti in hobijev vseh družinskih članov. Torej dom, ki je mladi družini pisan na kožo. Pokazali vam bomo primer odličnega družinskega medgeneracijskega sodelovanja, pri katerem so tudi starši poskrbeli za svoje udobno bivanje. Odločili so se, da na zrela leta ne potrebujejo več toliko kvadratnih metrov, zato so zgornjo etažo hiše odstopili sinu, spodaj pa si za svoja še vedno zelo aktivna leta uredili dovršeno in dinamično stanovanje, v katerem je vsega ravno prav. Dandanes so mladi soočeni z velikim izzivom pri iskanju lastnega domovanja. Pomanjkanje primernih stanovanj in vrtoglave cene nepremičnin so velika prepreka njihovi želji po neodvisnosti, zato je marsikdo primoran iskati rešitve drugod. Tako si je v Zgornji Savinjski dolini mlad par v nadstropju družinske hiše ustvaril nadvse ličen in topel prvi skupni dom. Mlada lastnika sta zavihala rokave in se z veliko mero iznajdljivosti ter marljivosti izognila nekaterim največjim stroškom.
Neveljaven email naslov
