Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Katja Temnik je bila vrsto let kapetanka košarkarske reprezentance Slovenije. Leta 2010 je sklenila športno pot, se vrnila domov v Žiče in iz maminega konjička in navdušenja nad ekološko in biodinamično pridelavo zelišč in kalčkov ustvarila družinski posel. Danes na zeliščnem vrtu in družinski kmetiji Majnika raste okoli 180 različnih rastlin, od teh jih 80 predelajo v čaje, hidrolate, tinkture in zeliščno sol. Ohranjajo svoja semena, veliko večino dela pa opravijo ročno. V redni ponudbi imajo 30 izdelkov, ki se jim bo v kratkem pridružilo še ducat iz nove blagovne znamke Zajcklošter; slednji so narejeni izključno iz zelišč z zeliščnega vrta v Žički kartuziji, za katerega Katja in njena mama Majda skrbita od leta 2020. Kmetujejo brez umetnih gnojil in škropiv, brez hibridov in plastičnih folij. Poleg pridelave in predelave nudijo izobraževanje in izobraževalni turizem, sodelujejo pa tudi z otroki in odraslimi s posebnimi potrebami. Prav slednje je osnova srčnega gospodarstva, ki ga želi razvijati Katja in za katero meni, da je edino pravo gospodarstvo za prihodnost človeka.
Zakonca Goljevšček sta leta 2005 poslovni izziv in poslanstvo našla v izvajanju terapij s pomočjo konja. Vse, kar počneta, temelji na lastnem razvoju, pravita ustanovitelja zavoda Nazaj na konja. Ta ima sedež v Konjeniškem parku Starošince in je bil prva slovenska nevladna organizacija z vizijo uresničevanja celostnega pristopa k obravnavi oseb s posebnimi potrebami in težavami v duševnem zdravju s pomočjo konja. V hlevu imajo 19 konj, od tega 10 terapevtskih. Ekipa 11 sodelavcev in 15 prostovoljcev pripravlja tudi številne druge dejavnosti, kot so počitniški tabori za otroke in mladostnike, spoznavne družinske urice, programi za podjetja in šola jahanja. Gostje lahko pri njih tudi prenočijo. Za ta namen so pred petimi leti na posestvu uredili lesene počitniške hiške, v katerih je prostora za 34 ljudi. Prav zdaj začenjajo nov petletni projekt vzpostavitve večgeneracijskega centra Stičišče, ki bo deloval na območju celotnega Spodnjega Podravja.
Treba je imeti pravo idejo, vse drugo je delo in vztrajnost, pravita zakonca Sandra in Drago Belec, ki v Logarovcih pri Ljutomeru vodita največje podjetje za pridelavo sadik za vrtičkarje v Sloveniji. 17-članska ekipa redno zaposlenih, ki se jim čez leto za krajši čas pridruži tudi okrog 20 sezonskih sodelavcev, na treh hektarjih površin letno vzgoji okrog 15 milijonov sadik zelenjadnic, začimbnic in jagod. Sadike, vzgojene iz gensko nespremenjenih semen, prodajajo v več kot 200 trgovinah po vsej Sloveniji, v zadnjih letih so vedno bolj prisotni tudi na Hrvaškem in v Avstriji. Velik poudarek dajejo razvoju, avtomatizaciji in rešitvam, ki kar najmanj posegajo v naravo; v dveh solarnih elektrarnah denimo proizvedejo skoraj vso električno energijo zase, tudi vodo za zalivanje imajo iz lastnih virov. Belec je tudi predsednik pred dvema letoma ustanovljenega Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih, katerega cilj je povečati samooskrbo z zelenjavo v Sloveniji.
Zagonsko podjetje Cubbit je razvilo zasebni oblak, v katerega lahko spravite svoje podatke in si s tem zagotovite večjo varnost. Aplikacija mladega Milančana mladostnikom pomaga uspešno voditi finance. School Lab pa je projekt, ki italijanskim srednješolcem pomaga pri razvoju znanj na področju digitalizacije.
Iz samo ene celice, ki jo najdemo v naravi, je mogoče proizvesti proteine. Postopek intenzivno razvijajo v finskem podjetju Solar Food. Mladi Danki razvijata higienske pripomočke iz trajnostnih materialov, tudi konoplje. Avstrijsko zagonsko podjetje je razvilo platformo za nakup in izmenjavo obnovljive energije med različnimi ponudniki in porabniki; v tej mreži sami določajo ceno elektrike. V Bologni pa profesorji skupaj s študenti razvijajo električni dirkalni avtomobil Emilija.
Francosko podjetje AB Solar se ukvarja s proizvodnjo obnovljive energije na podlagi smernic EK za zeleni prehod. Vesoljske tehnologije, ki jih razvija Evropska vesoljska agencija v portugalskem inkubatorju v mestu Coimbra, prilagajajo in uporabljajo tudi za projekte, ki so koristni na zemlji. Danska vlada pa intenzivno podpira podjetniške programe izobraževanja mlade generacije, v Kampusu Vejle, v danskem mestu Vejle, mladi dobijo priložnosti za razvoj podjetniških zamisli.
V majhni vasici v španski pokrajini Kastilja in Leon je zrastel mednarodni genetski center, ki izvaža genski material ovac povsod po svetu. Blizu Bordeauxa v Franciji pridelujejo zelenjavo in ribe na podlagi akvaponike in prispevajo k samooskrbnosti tega mesta. Projekt bodo razširili na obrobje številnih francoskih mest. Cetemares pa je portugalski projekt, ki razvija živilske proizvode iz morskih organizmov in ostankov ribolova.
Umetna inteligenca prinaša tehnološko revolucijo tudi v zdravstvu. Portugalsko zagonsko podjetje ILOF, ki se zavzema za personifikacijo zdravil, je razvilo platformo, s katere lahko na daljavo določijo diagnozo pri Alzheimerjevi bolezni, demenci pa tudi rakavih obolenjih. V finskem podjetju IQM napovedujejo, da bo s kvantnimi računalniki mogoče najti rešitve za skladiščenje obnovljive energije ali pa izdelavo zdravil. Francosko zagonsko podjetje FineHeart pa je razvilo nov, telesu prijazen spodbujevalnik srca.
Škofjeloško družinsko podjetje Signum je staro toliko kot naša država. Njihova osnovna dejavnost je proizvodnja zastav vseh vrst in velikosti. Na leto jih izdelajo okrog 20 000, približno polovica je slovenskih, preostalo so občinske, reklamne in zastave tujih držav; več kot 180 različnih državnih zastav so naredili doslej. Šestčlanska ekipa redno zaposlenih, ki jih danes vodi že druga generacija, posel uspešno širi tudi na druga področja tiskanih tekstilnih in promocijskih izdelkov. Največ prodajo na domačem trgu, sodelujejo pa tudi z avstrijskimi in hrvaškimi naročniki. Pravi izziv za zaposlene je bila največja zastava, velika 9-krat 18 metrov, ki so jo izdelali leta 2013 in je od takrat stalnica na tribunah vseh velikih športnih dogodkov.
Matej Avanzo je zaljubljen v košarko; v povezavi z njo je bil že vse razen sodnika – igralec, trener, direktor, predsednik, novinar, vodja prizorišč, raziskovalec in še kaj. V poslovnem svetu je predvsem zaljubljenec v športni marketing in kreativec od glave do peta, pravi. Njegovo podjetje Spontanzo in zagnana ekipa, v kateri je pet rednih sodelavcev, se ukvarja z organizacijo dogodkov vseh vrst, od najpomembnejših tekmovanj in priprav vrhunskih športnikov do projektov zunaj športa, denimo predstav in koncertov na največjih slovenskih prizoriščih. V podjetju so razvili tudi blagovno znamko rekvizitov za timbildinge, imenovano SportFun. Avanzo, po izobrazbi diplomirani socialni delavec, je bil leta 2020 tudi pobudnik akcije Botrstvo v športu, humanitarnega projekta, ki se je v štirih letih odlično razvil, še večji zagon pa dobil s poslovilno tekmo Gorana Dragića in projektom Noč zmaja, ki ga organizirata podjetje Spontanzo in Fundacija Gorana Dragića. Dogodek, na katerem se bodo zbrala največja imena svetovne košarke, bomo 23. in 24. avgusta lahko spremljali tudi na programih RTV Slovenija.
Darja in Gregor Šolar, diplomirana ekonomista, sta pred leti zaradi želje po stiku z naravo pustila delo v računovodstvu in na banki ter iz družinskega konjička ustvarila uspešno poklicno čebelarsko zgodbo. V čebelarstvo ju je z dolgoletnimi izkušnjami vpeljal Gregorjev oče, ki je prve panje na Strmci pri Laškem postavil pred več kot 40 leti, v predelavo medu in peko medenih dobrot pa Gregorjeva mama. Od prevzema pred 8 leti sta posodobila opremo in prostore, zaposlila še eno sodelavko in povečala število izdelkov iz medu. Trenutno skrbita za 200 čebeljih družin na sedmih lokacijah in v res dobri sezoni pridelata okrog 5 ton medu. Na kmetiji imajo registrirano tudi eno najstarejših obrti na Slovenskem – lectarstvo in apiturizem z dodano vrednostjo apiterapije. Aprila letos so postali prejemniki certifikata »Top bee«, ki pomeni najvišjo možno ponudbo v čebelarskem turizmu.
Žumanovi iz Ljutomera so ena redkih družin, ki se še vedno preživlja s tradicionalnim lončarstvom; lončarsko vreteno se pri njih neprekinjeno vrti že 150 let. Saša Žuman, predstavnik pete generacije, je lončarsko obrt prevzel leta 1998 in od takrat s svojimi rokami obdelal že okrog 40 ton gline. Njegov namen ni zgolj prodaja lončenih izdelkov, pravi, ljudem želi približati predvsem njihovo uporabnost v vsakdanjem življenju. Pri tem mu pomaga soproga Nina, ki je postala družinska ambasadorka promocije priprave hrane v lončeni posodi; njena tradicionalna prleška gibanica je prejela številna priznanja in certifikate. Saša, sicer ljubitelj adrenalinskih dejavnosti, svoje znanje predaja že šesti generaciji, obiskovalcem pa, poleg delavnice in trgovine, s ponosom pokaže tudi muzej z lončarskimi izdelki njegovih prednikov.
Neveljaven email naslov
